<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://revis.openscience.si/IzpisGradiva.php?id=10370"><dc:title>ZDRAVSTVENA VZGOJA PACIENTA S SINDROMOM KRATKEGA ČREVESA</dc:title><dc:creator>Ferlin,	Špela	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Rakuša Krašovec,	Kristina	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>sindrom kratkega črevesa</dc:subject><dc:subject>parenteralna prehrana</dc:subject><dc:subject>medicinska sestra</dc:subject><dc:subject>stoma</dc:subject><dc:description>Teoretična izhodišča: Sindrom kratkega črevesa ima zelo kratko in jedrnato definicijo, in sicer se vanjo uvrščajo zgolj pacienti, ki je ostalo samo 150–200 cm funkcionalnega črevesja. Zaenkrat v Sloveniji k sreči trpi za to diagnozo malo pacientov. Pomembna je multidisciplinarna obravnava takega pacienta, v katero so vključene številne veje medicinske in zdravstvene stroke. Vsi vključeni v takšno obravnavo morajo dobro poznati svoje delo. Ključnega pomena za takšne paciente je prehrana, v večini primerov pa so odvisni od  parenteralne prehrane do konca življenja. Namen diplomske naloge je bil preučiti zdravstvenovzgojno delo pri pacientu s sindromom kratkega črevesa, osredotočili pa smo se tudi na uporabo  parenteralne prehrane in uporabo izločalne stome. 

Metode: Raziskava je temeljila na kvalitativnem raziskovalnem pristopu in deskriptivni metodi dela. Zbirali smo primarne in sekundarne vire. Zbiranje primarnih podatkov je potekalo s tehniko intervjuvanja. Sekundarno zbiranje podatkov je potekalo s pregledom domače in tuje strokovne literature internetnih podatkovnih baz (PubMed, Coobis, Google Učenjak in Dlib). 

Rezultati: V raziskavi smo ugotovili, da intervjuvanci niso imeli težav s sprejetjem podane diagnoze sindroma kratkega črevesa, hitro so se soočili in sprejeli to kot dobro, saj so z ugotovitvijo bolezni začeli živeti nekako lažje kot prej. Vsi pacienti uporabljajo  parenteralno prehrano zaradi kratkega črevesa in malabsorpcije. Pacienti, ki imajo nameščeno tudi stomo, niso podali večjih problemov. V življenju so se morali prilagoditi in spremeniti dnevne navade, kar jim ni povzročilo hujših težav in s tem živijo celo bolj kakovostno življenje. 

Razprava: Rezultati raziskave kažejo, da je sindrom kratkega črevesa eden izmed najpogostejših vzrokov za odpoved prebavil. Lahko se pojavi v katerem koli življenjskem obdobju. Je kronična bolezen, zaradi katere pacienti postanejo odvisni od  parenteralne prehrane. Nekaterim pacientom je treba narediti stomo zaradi ponavljajočih se vnetij in resekcij v črevesju. Ker lahko za to boleznijo zbolijo tudi že dojenčki, je pomembna vključitev družine v njihovo obravnavo. Ključnega pomena pri tej bolezni predstavljata zdravstvenovzgojno delo in nega, saj je treba paciente poučiti o drugačnem načinu življenja, treba jim je svetovati in jih poučiti o  parenteralni prehrani in o negi stome. Ker je pacientov s sindromom kratkega črevesa čedalje več, bi bilo smiselno na primarnem nivoju uvesti delavnice in izobraževanja tako za paciente kot zdravstvene delavce, ki se s takimi pacienti srečujejo na domu.</dc:description><dc:date>2024</dc:date><dc:date>2024-03-06 13:59:01</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>10370</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
