<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://revis.openscience.si/IzpisGradiva.php?id=11540"><dc:title>Vpliv človekovih pravic na mednarodno zasebno pravo</dc:title><dc:creator>Drobež,	Eneja	(Avtor)
	</dc:creator><dc:subject>mednarodno zasebno pravo</dc:subject><dc:subject>človekove pravice</dc:subject><dc:subject>pravo EU</dc:subject><dc:subject>temeljne pravice</dc:subject><dc:subject>priznanje tujih sodnih odločb</dc:subject><dc:subject>mednarodna pristojnost</dc:subject><dc:description>Zaradi vedno večje mobilnosti prebivalcev Republike Slovenije je tudi mednarodno zasebno pravo za posameznika vedno pomembnejše pravno področje. Pri tem se zastavlja vprašanje, koliko na oblikovanje pravnih pravil s področja mednarodnega zasebnega prava vplivajo človekove pravice, ki jih določata Ustava Republike Slovenije in Listina Evropske unije o temeljnih pravicah. V članku sta analizirani ustaljena ustavnosodna presoja slovenskega Ustavnega sodišča, ki obravnava vprašanja mednarodnega zasebnega prava ter z njo vsebinsko povezane sodbe Sodišča Evropske unije. Članek obravnava tudi vprašanje razmerja med obema institucijama, ki opravljata nadzor nad spoštovanjem človekovih pravic. Članek ugotavlja, da obstaja ustavnosodna presoja predvsem v zvezi z instituti pridržka javnega reda, vročanja, začasnega zastopnika, bivališča in roka za vložitev pravnega sredstva pri mednarodnem vročanju. Ni pa še odločitev Ustavnega sodišča v zvezi z instituti s področja kolizijskega prava. Ugotovitve v članku bodo v pomoč sodnikom pri razreševanju vprašanj mednarodnega zasebnega prava, odvetnikom pri pripravi na sodne postopke ter pravni znanosti pri nadaljnjem razvoju navedenega pravnega področja.</dc:description><dc:date>2024</dc:date><dc:date>2025-03-24 14:36:06</dc:date><dc:type>Neznano</dc:type><dc:identifier>11540</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>