<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://revis.openscience.si/IzpisGradiva.php?id=11873"><dc:title>Pristopi k reševanju anksioznih motenj pri študentih med izobraževanjem</dc:title><dc:creator>Hrastnik,	Romana	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Salkunič,	Šefik	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>anksiozne motnje</dc:subject><dc:subject>duševne motnje</dc:subject><dc:subject>izobraževanje</dc:subject><dc:subject>študent</dc:subject><dc:description>Teoretična izhodišča: Anksiozne motnje so najpogostejše duševne motnje. Na voljo so različni pristopi reševanja anksioznih motenj, kot so psihofarmakologija, kognitivno-vedenjska terapija in komplementarno zdravljenje. Zaradi stigmatizacije in strahu je ključnega pomena ozaveščanje in podpora posameznika glede obstoječih možnostih učinkovitega preprečevanja in zdravljenja anksioznih motenj. Metodologija: V diplomskem delu smo uporabili kvantitativno in deskriptivno metodo raziskovanja, teoretični del temelji na opisovanju, povzemanju in primerjanju, v empiričnem delu je bila uporabljena metoda anketiranja, analize in deskriptivne statistike. Za zbiranje podatkov smo uporabili spletni anketni vprašalnik 1KA s 16 vprašanji, oblikovan in zasnovan za potrebe raziskave. V raziskavo je bilo vključenih 50 naključnih, rednih in izrednih študentov različnih študijskih programov v Sloveniji. Vzorec v raziskavi je neslučajnostni in namenski. Rezultati: Postavili smo štiri hipoteze povezane z anksioznostjo, od katerih smo tri potrdili in eno zavrnili. Z raziskavo smo ugotovili, da anksioznost med študenti obstaja še v večji meri, kot kažejo svetovne študije. Z raziskavo smo ugotovili in potrdili, da se anksioznost pogosteje pojavlja pri osebah ženskega spola, ter da študentje za lajšanje simptomov anksioznosti uporabljajo komplementarne metode (pogovor, športna aktivnost, sprostitvene tehnike. Razprava: Raziskave drugih in tudi naše raziskave kažejo na potrebo po dolgoročnem spremljanju duševnih motenj pri študentih, kar bi omogočilo zgodnje odkrivanje tistih, ki potrebujejo zdravstveno pomoč. Pomembno je ozaveščanje študentov o pristopih reševanja anksioznih motenj. Veliko pristopov za lajšanje anksioznih motenj ni zahtevnih, vendar nič ne koristijo, če jih ne poznamo oziroma se bolezni sramujemo oziroma si je ne priznamo.</dc:description><dc:publisher>R. Hrastnik</dc:publisher><dc:date>2024</dc:date><dc:date>2025-06-30 14:44:29</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>11873</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>