<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://revis.openscience.si/IzpisGradiva.php?id=11874"><dc:title>Motnje hranjenja oseb, ki se rekreativno ukvarjajo s fitnes vadbo</dc:title><dc:creator>Krajnc,	Eva	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Jakšič,	Edvard	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Bagari,	Mitja	(Komentor)
	</dc:creator><dc:subject>motnje hranjenja</dc:subject><dc:subject>duševno zdravje</dc:subject><dc:subject>športna prehrana</dc:subject><dc:subject>športnik</dc:subject><dc:subject>vadba</dc:subject><dc:description>Teoretična izhodišča: Prehrana vsakega posameznika je ključen člen zdravega načina življenja in je še toliko bolj pomembna za vsakega športnika, saj preprečuje nastanek motenj prehranjevanja. Metodologija: Poleg osnovne deskriptivne statistike je bila uporabljena kvantitativna metoda raziskovanja z uporabo lastnega anketnega vprašalnika. Vzorec je vključeval 50 posameznikov, ki se rekreativno ukvarjajo s fitnes vadbo. Za interpretacijo rezultatov smo uporabili tabelarični številčni in odstotkovni prikaz, uporabo t-testa in hi-kvadrat testa s pomočjo Microsoft Excela ter programa SPSS, verzija 25. Rezultati: V raziskavi je sodelovalo 20 žensk in 30 moških. Ugotovili smo, da 28 % (n = 14) anketiranih zelo dobro pozna problematiko motenj hranjenja; 12 % (n = 6) le-te ne pozna. 70 % (n = 35) vseh anketiranih meni, da nima dovolj informacij o tej problematiki. Pri tem smo na podlagi t-testa (t(48) = 2,342, p = 0,024)) potrdili hipotezo, da obstaja razlika v poznavanju problematike motenj hranjenja med moškimi in ženskami, in sicer je stopnja prepoznavanja te problematike višja pri ženskah. Ugotovili smo, da se je z motnjo hranjenja soočilo 30 % (n = 15) anketiranih, največ s prenajedanjem (67 %). Na podlagi hi-kvadrat testa (p = 0,014) smo potrdili hipotezo, da se ženske pogosteje soočajo z motnjami hranjenja kot moški. Razprava: Zdrav način prehranjevanja bi moral biti prvi cilj rekreativnih športnikov, saj prinaša pozitiven vpliv na dosego športnih ciljev in kakovost življenja. Motnje hranjenja so med športniki pogoste, zato je potrebno v prihodnje to področje še naprej raziskovati.</dc:description><dc:publisher>E. Krajnc</dc:publisher><dc:date>2024</dc:date><dc:date>2025-06-30 15:43:04</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>11874</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
