<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://revis.openscience.si/IzpisGradiva.php?id=12085"><dc:title>Učinkovitost edukacije v času čakanja na fizioterapevtsko obravnavo pri bolnikih s kronično bolečino v lumbalni hrbtenici</dc:title><dc:creator>Vantur,	Urban	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Medved Jereb,	Petra	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>kronična bolečina</dc:subject><dc:subject>lumbalna hrbtenica</dc:subject><dc:subject>fizioterapija</dc:subject><dc:subject>edukacija</dc:subject><dc:subject>čakalne dobe</dc:subject><dc:description>Uvod: Kronična bolečina v lumbalni hrbtenici (KBvLH) je eden vodilnih vzrokov invalidnosti. Dolge čakalne dobe na fizioterapevtsko obravnavo lahko vodijo v poslabšanje stanja posameznikov, zato je smiselno preveriti učinkovitost možnih intervencij v času čakanja na fizioterapevtsko obravnavo. Namen: Oceniti vpliv enkratne edukacije individualno prilagojenih terapevtskih vaj na intenzivnost bolečine in funkcionalno sposobnost oseb s KBvLH med čakanjem na fizioterapevtsko obravnavo. Metode: V raziskavo je bilo vključenih 60 bolnikov (polovica mlajših od 65 let in polovica starih 65 let in več), razporejenih v kontrolno (N = 30) in eksperimentalno skupino (N = 30). Eksperimentalna skupina je prejela enkratno edukacijo individualno prilagojenih terapevtskih vaj. Intenziteta bolečine se je merila s pomočjo VAS (»Visual Analog Scale«) lestvice, funkcionalnost lumbalne hrbtenice z indeksom ODI (»Oswestry Disability Index«), meritve pa so bile izvedene pred intervencijo in po štirih tednih intervencije. Rezultati: Po štirih tednih se je v eksperimentalni skupini statistično značilno znižala stopnja bolečine ter izboljšala stopnja funkcionalnosti lumbalne hrbtenice v primerjavi s kontrolno skupino. Starost ni vplivala na izid (p &gt; 0,05), medtem ko so posamezniki z nižjo začetno telesno aktivnostjo dosegli večji funkcionalni napredek (p = 0,04). Razprava: Rezultati potrjujejo, da že enkratna, ciljno usmerjena edukacija terapevtskih vaj v času čakanja na fizioterapijo v relativno kratkem času lahko omili bolečino in izboljša funkcionalnost bolnikov s KBvLH. Zaključek: Vključitev kratkih edukacijskih programov z individualno prilagojenimi vajami v času čakanja na fizioterapevtsko obravnavo je smiselna in izvedljiva intervencija. Takšen pristop lahko skrajša čas rehabilitacije, izboljša dolgoročne izide zdravljenja ter prispeva k razbremenitvi zdravstvenega sistema.</dc:description><dc:publisher>U. Vantur</dc:publisher><dc:date>2025</dc:date><dc:date>2025-08-28 09:44:34</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>12085</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
