<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://revis.openscience.si/IzpisGradiva.php?id=12272"><dc:title>Socialni kapital in transnacionalno mreženje ter njuna vloga pri pridobivanju virov za lokalne civilnodružbene organizacije – primer Slovenija</dc:title><dc:creator>Bizjak,	Irena	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Rek,	Mateja	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>transnacionalni socialni kapital</dc:subject><dc:subject>civilnodružbena organizacija (CDO)</dc:subject><dc:subject>profesionalizacija</dc:subject><dc:subject>(evropska) finančna sredstva</dc:subject><dc:subject>evropske institucije</dc:subject><dc:subject>lobiranje</dc:subject><dc:description>V doktorski disertaciji se poskuša potrditi glavno tezo, da gradnja mrež, zaupanja in poznanstev lokalnih civilnodružbenih organizacij (CDO) na transnacionalni ravni prispeva k pridobivanju profesionalizacije in finančnih sredstev slovenskih in goriških CDO-jev. Raziskovanje se naslanja na različne teorije o (transnacionalnem) socialnem kapitalu, zagovarjajoč značilen bottom-up pristop, od lokalnih programov CDO-jev do njihovega sodelovanja z evropskimi institucijami in oblikovanja translokalnega diskurza. Ugotavljajo se neizkoriščene prednosti in pasti mreženja CDO-jev po vstopu v Evropsko unijo ter hkrati majhna absorpcijska sposobnost lokalnih CDO-jev, saj razpisi za evropska finančna sredstva terjajo svoj čas, izučen kader, sposobnost zalaganja sredstev vnaprej in pretekle izkušnje. Opažajo se preference sodelovanja institucij s CDO-ji, ki so naklonjeni trenutni politični agendi, zato morajo ti znati lobirati prek predstavnika – lobista, kar predstavlja eno od možnosti za doseganje višjih ciljev. Motivacija za mreženje CDO-jev se skriva v zastavljenem izzivu, samo mreženje CDO-jev pa predstavlja pogoj za njihovo transnacionalno delovanje, kar vodi h gradnji njihove kolektivne identitete. Velik potencial CDO-jev je njihova neformalna profesionalizacija, ki jo pridobivajo skozi svoj široki spekter delovanja. Njihova transnacionalna vloga je še vprašljiva, saj sodelovanja ne moremo enačiti z vplivom. Za goriške CDO-je so značilni mehki, začetni pristopi transnacionalne mobilizacije, sodelovanje CDO-jev pa se najbolj prebudi ob izkazani potrebi posameznega CDO-ja, ki prispeva k dobrobiti njegovih članov in uporabnikov. Mreženje se najbolj občuti iz naslova projektov Erasmus. CDO-jem goriške regije pri transnacionalnem mreženju in sodelovanju v mednarodnih projektih pomagajo regionalna stičišča, regionalne razvojne agencije in individualne pobude vodij CDO-jev, malo manj pa občine in država. Država je lahko spodbujevalec, zaviralec ali posrednik za CDO-je, z njenim spodbujanjem CDO-jev pa bi dosegli uravnotežen razvoj države.</dc:description><dc:date>2025</dc:date><dc:date>2025-09-23 19:25:27</dc:date><dc:type>Doktorsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>12272</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
