<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://revis.openscience.si/IzpisGradiva.php?id=12292"><dc:title>Učinki terapije z ogledalom na motorične funkcije zgornjega uda pri bolnikih po možganski kapi – pregled literature</dc:title><dc:creator>Rozman,	Tilen	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Horvat,	Tatjana	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>terapija z ogledalom</dc:subject><dc:subject>možganska kap</dc:subject><dc:subject>rehabilitacija</dc:subject><dc:subject>zgornji ud</dc:subject><dc:subject>motorična funkcija</dc:subject><dc:description>Uvod: Motnje gibanja zgornjih udov po možganski kapi pomembno vplivajo na samostojnost posameznika in kakovost njegovega življenja. Ena izmed fizioterapevtskih metod je terapija z ogledalom, ki temelji na uporabi vizualne povratne informacije za spodbujanje nevroplastičnosti možganov. Uporaba terapije z ogledalom v različnih fazah okrevanja po možganski kapi se kaže kot učinkovit pristop pri obnovi motoričnih funkcij, zlasti kadar je metoda ustrezno prilagojena posamezniku in kombinirana z drugimi terapevtskimi pristopi. Cilji: Raziskati učinkovitost terapije z ogledalom na motorično funkcijo zgornjih udov pri osebah po možganski kapi, ovrednotiti terapevtske pristope v kombinaciji z terapijo z ogledalom in na podlagi pregleda literature podati priporočila za prakso ter možnosti za nadaljnje raziskovanje. Metode: Diplomsko delo temelji na kvalitativnem raziskovalnem pristopu. Izvedel sem pregled strokovne in znanstvene literature s pomočjo ključnih besed ter upoštevanjem določenih vključitvenih in izključitvenih kriterijev. Namen raziskave je bil analizirati in preučiti obstoječe raziskave, ki obravnavajo učinke terapije z ogledalom na motorične funkcije zgornjega uda pri bolnikih po možganski kapi, ter primerjati te učinke z drugimi fizioterapevtskimi pristopi. Rezultati: Ugotovljeno je bilo, da terapija z ogledalom statistično pomembno prispeva k izboljšanju motoričnih funkcij zgornjih udov, še posebej, kadar je kombinirana z drugimi fizioterapevtskimi pristopi. Zaključek: Terapija z ogledalom predstavlja pristop v nevrorehabilitaciji bolnikov po možganski kapi. Učinkovitost je večja, kadar se uporablja v kombinaciji z drugimi metodami in ob individualno prilagojenem pristopu. Za celovitejšo oceno dolgoročnih učinkov ter razvoj standardiziranih protokolov so potrebne nadaljnje raziskave z večjimi vzorci in daljšim časovnim okvirom.</dc:description><dc:publisher>T. Rozman</dc:publisher><dc:date>2025</dc:date><dc:date>2025-09-26 12:10:28</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>12292</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>