<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://revis.openscience.si/IzpisGradiva.php?id=12349"><dc:title>Vpliv zdravstvenih in demografskih dejavnikov na uspešnost fizioterapije pri kronični ledveni bolečini</dc:title><dc:creator>Šajnović,	Urška	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Blažun Vošner,	Helena	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Kovačič,	Tine	(Komentor)
	</dc:creator><dc:subject>kronična ledvena bolečina</dc:subject><dc:subject>fizioterapija</dc:subject><dc:subject>zaupanje</dc:subject><dc:subject>kakovost življenja</dc:subject><dc:subject>stres</dc:subject><dc:subject>demografski dejavniki</dc:subject><dc:description>Kronična ledvena bolečina je kompleksen pojem, na katerega vpliva več dejavnikov: nevrobioloških, psiholoških in socioekonomskih. V pričujoči raziskavi smo preučevali vpliv bolečine, stresa, zaupanja v fizioterapevtsko obravnavo in kakovost življenja pacientov na uspešnost fizioterapije pri obravnavanem bolečinskem sindromu. V prvem delu disertacije smo z bibliometričnim pregledom bibliografije naredili poglobljen pregled znanstvene literature. Pri tem smo se osredotočili na analizo demografskih in zdravstvenih dejavnikov tveganja za nastanek in potek KLB pri delovno aktivnem prebivalstvu. V drugem delu smo predstavili metodologijo in rezultate raziskave. Pričujoča študija je predeksperimentalna raziskava s pristopom pred in po testiranju, opravljena na vzorcu 123 pacientov. Uporabljene so bile različne statistične metode: deskriptivna statistika, multipla linearna regresijska analiza in ANOVA. V tretjem delu študije smo pridobljene rezultate interpretirali glede na kritične zaključke pregleda do zdaj znane literature in pri tem odgovorili na zastavljeni raziskovalni vprašanji, in sicer: katera od obravnavanih spremenljivk in na kak način vpliva na uspešnost fizioterapije pri KLB. Zaradi tesne povezanosti obravnavanih spremenljivk smo interpretacijo poglobili z raziskovalnimi hipotezami. Ugotovili smo, da imata največji vpliv bolečina in stres, medtem ko kakovost življenja, zaupanje in demografski dejavniki kažejo šibke in neznačilne povezave. Študija združuje fizioterapevtski, javnozdravstveni in vedenjsko-kognitivni vidik aktualne problematike aktivnega delovnega prebivalstva, kar je bistvenega pomena za celostni pristop k obravnavi KLB. Z ugotovitvami prispevamo k razvijanju individualiziranega pristopa fizioterapevtske obravnave in optimizaciji fizioterapevtskih pristopov na podlagi psiho-telesnih značilnosti ranljive populacije pacientov s KLB. Študija vključuje tudi poudarek na zaupanju kot pomembnem psihosocialnem dejavniku KLB, kar predstavlja nov doprinos znanosti.</dc:description><dc:publisher>U. Šajnović</dc:publisher><dc:date>2025</dc:date><dc:date>2025-10-03 14:05:38</dc:date><dc:type>Doktorsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>12349</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>