<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://revis.openscience.si/IzpisGradiva.php?id=12474"><dc:title>Primerjalnopravna analiza legalizacije konoplje</dc:title><dc:creator>Korošec,	Filip Benjamin	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Mavčič,	Arne	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>regulacija konoplje</dc:subject><dc:subject>legalizacija</dc:subject><dc:subject>dekriminalizacija</dc:subject><dc:subject>medicinska konoplja</dc:subject><dc:subject>mednarodno pravo</dc:subject><dc:subject>evropski pravni okvir</dc:subject><dc:subject>primerjalnopravna analiza</dc:subject><dc:subject>reforma zakonodaje</dc:subject><dc:description>Magistrsko delo analizira pravne modele regulacije konoplje z vidika mednarodnega, evropskega in nacionalnega prava. Teoretični del vključuje pregled značilnosti konoplje, njeno medicinsko in rekreativno uporabo ter zgodovinski razvoj njenega pravnega statusa. Obravnavane so ključne mednarodne konvencije in evropski pravni akti, ki določajo minimalne standarde za regulacijo drog. Poglobljeno so predstavljeni zakonodajni modeli sedmih evropskih držav (Nemčija, Malta, Luksemburg, Nizozemska, Španija, Portugalska, in Slovenija), kar omogoča izvedbo natančne primerjalnopravne analize. Raziskava temelji na zgodovinski, analitični, primerjalnopravni, normativni metodi in metodi sinteze. Rezultati potrjujejo, da mednarodni pravni okvirji znatno omejujejo avtonomno ureditev konoplje na nacionalni ravni. Kljub temu so nekatere države, kot so Nemčija, Malta in Luksemburg, uspešno uskladile svoje zakonodaje z mednarodnimi zahtevami. Primerjalnopravna analiza razkriva ključne razlike in podobnosti med pravnimi modeli legalizacije, dekriminalizacije, kazenskega pregona in regulacije medicinske konoplje, zlasti glede dostopnosti, predpisovanja in gojenja. Posebna pozornost je namenjena razlikam med zakonskimi določbami (de iure) in njihovo izvedbo v praksi (de facto), kar je ključno za oceno učinkovitosti regulacije. Na podlagi ugotovitev so oblikovane smernice za reformo slovenske zakonodaje, ki vključujejo celovito regulacijo medicinske uporabe, postopno dekriminalizacijo ter nadzorovano legalizacijo rekreativne uporabe. Raziskava ponuja zakonodajalcem uporabne in prilagodljive predloge, skladne z mednarodnimi in evropskimi pravnimi standardi, hkrati pa upošteva slovenske nacionalne potrebe. Z vidika pravne znanosti raziskava pomembno prispeva k razumevanju pravnih in družbenih izzivov regulacije ter ponuja trdno podlago za nadaljnje zakonodajne reforme.</dc:description><dc:publisher>F. B. Korošec</dc:publisher><dc:date>2025</dc:date><dc:date>2025-10-20 13:43:04</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>12474</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>