<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://revis.openscience.si/IzpisGradiva.php?id=12534"><dc:title>Fizioterapevtska obravnava akutnega lateralnega zvina gležnja: mirovanje ali zgodnja mobilizacija?</dc:title><dc:creator>Jereb,	Ema	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Hernja Rumpf,	Tadeja	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>zvin gležnja</dc:subject><dc:subject>PRICE protokol</dc:subject><dc:subject>akutna faza</dc:subject><dc:subject>zgodnja mobilizacija</dc:subject><dc:description>Teoretična izhodišča: Gleženj povezuje distalni del golenice s stopalom. Predstavlja pomembno vlogo v lokomotornem sistemu človeka, saj sodeluje pri skoraj vsakem gibanju. Lateralni zvin gležnja predstavlja eno izmed najpogostejših poškodb spodnje ekstremitete. Povzroči lahko dolgotrajne posledice, kot sta zmanjšana gibljivost in nestabilnost gležnja. Ustrezen terapevtski pristop je zato ključen za uspešno rehabilitacijo. V akutni fazi se poslužujemo protokolov, ki zagovarjajo imobilizacijo in mirovanjeali zgodnjo mobilizacijo. Metoda: V diplomskem delu smo izvedli pregled literature. Uporabili smo kvalitativni raziskovalni pristop. Podatke smo iskali s pomočjo ključnih besed v bazi podatkov PubMed, PEDro, Science Direct, ProQuest, COBISS in Google scholar. Končni izbor člankov, ki smo jih vključili v raziskavo, smo naredili na podlagi vključitvenih kriterijev. Rezultati: V pregled literature smo vključili 12 raziskav, ki smo jih izbrali na podlagi vključitvenih kriterijev. Vse raziskave so obravnavale pristop rehabilitacije po akutnem lateralnem zvinu gležnja. Prav tako so vključevale vsaj eno komponento protokolov, ki zagovarjajo mirovanje, ali protokolov, ki zagovarjajo zgodnjo mobilizacijo. Razprava: Pri sistematičnem pregledu literature smo protokole, ki zagovarjajo mirovanje, primerjali s protokoli, ki zagovarjajo zgodnjo mobilizacijo po akutnem lateralnem zvinu gležnja. Ugotovili smo, da med protokoli ni bistvenih razlik pri zmanjšanju bolečine in povečanju gibljivosti. Ugotavljamo, da ima uspešno zmanjšanje bolečine v akutni fazi vpliv na hitrejše izboljšanje gibljivosti. Kot bolj učinkovit pristop k povečanju stabilnosti sklepa pa se je izkazal protokol z zgodnjo mobilizacijo, ki je pokazal tudi pozitivne učinke na dolgoročno funkcionalnost sklepa.</dc:description><dc:publisher>E. Jereb</dc:publisher><dc:date>2025</dc:date><dc:date>2025-11-06 14:58:28</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>12534</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
