<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://revis.openscience.si/IzpisGradiva.php?id=12627"><dc:title>Fizioterapevtska obravnava okvare brahialnega pleteža kot zapleta pri zdravljenju COVID-19 s težjim potekom – pregled literature</dc:title><dc:creator>Štrekelj,	Eva	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Horvat,	Tatjana	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Pipan,	Jan	(Komentor)
	</dc:creator><dc:subject>COVID-19</dc:subject><dc:subject>pronacijski položaj</dc:subject><dc:subject>okvara brahialnega pleteža</dc:subject><dc:subject>fizioterapija</dc:subject><dc:description>Teoretična izhodišča: Diplomsko delo predstavlja pregled literature o fizioterapevtski obravnavi okvare brahialnega pleteža pri bolnikih s težjim potekom COVID-19. Raziskovali smo učinke zgodnje fizioterapevtske obravnave in pronacijskega položaja kot vzroka za nastanek okvare brahialnega pleteža. Poleg tega smo raziskali najučinkovitejše fizioterapevtske metode za rehabilitacijo bolnikov z okvaro brahialnega pleteža. Metoda: Metodologija v diplomskem delu je kvalitativna. Uporabili smo deskriptivno raziskovalno metodo, metodo komparacije in kompilacije. V pregled literature smo vključili devet ustreznih raziskav, ki smo jih pridobili iz različnih podatkovnih baz in so ustrezale vnaprej določenim vključitvenim kriterijem. Postopek iskanja in izbire literature smo ponazorili s PRISMA diagramom. Rezultati: Ugotovili smo, da lahko položaj na trebuhu poveča tveganje za okvaro brahialnega pleteža pri bolnikih s težjim potekom COVID-19. Pravočasen začetek fizioterapevtske obravnave zmanjša tveganje za zaplete in pospeši proces okrevanja. Fizioterapija je ključnega pomena za izboljšanje funkcionalne sposobnosti bolnikov in njihovo vrnitev k vsakdanjim aktivnostim. Razprava: Fizioterapevtska obravnava ima ključno vlogo pri pacientih s COVID-19, saj preprečuje pojav nevroloških zapletov, izboljšuje splošno telesno stanje in pospešuje rehabilitacijo. Pri nameščanju bolnikov v pronacijski položaj je potrebno upoštevati tveganje za razvoj okvare brahialnega pleteža, saj le-ta vpliva na funkcijo zgornjega uda in poveča potrebo po fizioterapiji. Med najučinkovitejše fizioterapevtske pristope pri okvari brahialnega pleteža sodijo elektroterapija, kinezioterapija in proprioceptivna nevromišična facilitacija (PNF).</dc:description><dc:publisher>E. Štrekelj</dc:publisher><dc:date>2025</dc:date><dc:date>2025-12-04 11:11:38</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>12627</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>