<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://revis.openscience.si/IzpisGradiva.php?id=12776"><dc:title>Avtorsko pravo na področju slovenske kinematografije</dc:title><dc:creator>Udovič,	Tamara	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Drobež,	Eneja	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>avtorsko pravo</dc:subject><dc:subject>avtorska pravica</dc:subject><dc:subject>slovenska kinematografija</dc:subject><dc:subject>avdiovizualna dela</dc:subject><dc:subject>filmske pogodbe</dc:subject><dc:subject>prenos pravic</dc:subject><dc:subject>filmski ustvarjalci</dc:subject><dc:subject>Slovenska kinoteka</dc:subject><dc:description>Diplomsko delo obravnava avtorskopravna razmerja v slovenski kinematografiji s posebnim poudarkom na pogodbeni praksi filmskih ustvarjalcev. V teoretičnem delu so predstavljeni zgodovinski razvoj slovenske kinematografije od prvih projekcij leta 1896 do danes, pravni okvir filmske produkcije ter razvoj avtorskopravne zakonodaje od Zakona o zaščiti avtorske pravice iz leta 1929 do veljavnega Zakona o avtorski in sorodnih pravicah. Empirični del temelji na kvalitativni vsebinski analizi enaindvajsetih pogodb režiserjev, scenografov in igralcev iz zbirke Slovenske kinoteke, ki pokrivajo obdobje 1960–1988. Namen raziskave je identificirati vzorce v prenosu avtorskih pravic skozi različna časovna obdobja ter ugotoviti, kako se zakonodajne spremembe odražajo v konkretnih pogodbenih razmerjih. Analiza razkriva postopen razvoj formalizacije pogodbenih razmerij. V šestdesetih letih prenos pravic večinoma ni eksplicitno opredeljen, pogodbe se osredotočajo predvsem na delovne obveznosti in honorarje. V sedemdesetih letih se pojavi jasnejša terminologija prenosa pravic ter sklicevanje na kolektivne pogodbe. V osemdesetih letih pogodbe vsebujejo obsežne sezname prenesenih pravic, vključno s pravicami za še neznane medije, prvič izrecno razlikujejo med materialnimi in moralnimi pravicami ter vsebujejo varovalko, da neprenesene pravice ostanejo ustvarjalcu. Sistematična analiza arhivskih pogodb ponuja vpogled v dejansko prakso prenosa avtorskih pravic v formativnem obdobju slovenske kinematografije kot organizirane produkcijske dejavnosti. Ugotovitve prispevajo k razumevanju zgodovinskega razvoja avtorskopravnih razmerij in predstavljajo osnovo za interpretacijo sodobnih izzivov pri uveljavljanju pravic filmskih ustvarjalcev v digitalni dobi.</dc:description><dc:publisher>T. Udovič</dc:publisher><dc:date>2025</dc:date><dc:date>2025-12-17 10:44:33</dc:date><dc:type>Delo zaključne refleksije študija</dc:type><dc:identifier>12776</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
