<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://revis.openscience.si/IzpisGradiva.php?id=12854"><dc:title>Ozaveščenost prebivalcev občine Rogašovci o dejavnikih tveganja za nastanek srčno-žilnih obolenj</dc:title><dc:creator>Benkič,	Nina	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Jakšič,	Edvard	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>srčno-žilna obolenja</dc:subject><dc:subject>dejavniki tveganja</dc:subject><dc:subject>ozaveščenost</dc:subject><dc:subject>preprečevanje</dc:subject><dc:subject>zdravljenje</dc:subject><dc:description>Teoretična izhodišča: Srčno-žilna obolenja predstavljajo pereč problem sodobne družbe. Ne le, da terjajo mnogo življenj, predstavljajo tudi ogromen finančni zalogaj. Dejavniki tveganja za nastanek tovrstnih obolenj so različni – poznamo spremenljive in nespremenljive dejavnike. Kljub temu da obstajajo spremenljivi dejavniki, torej dejavniki, ki jih posameznik lahko sam nadzoruje in tudi obvladuje, statistični podatki še vseeno ostajajo zaskrbljujoči. Metodologija: Uporabili smo deskriptivno in kvantitativno metodologijo raziskovanja. Vzorec, ki je bil naključen, je vključeval 100 prebivalcev občine Rogašovci. Ugotovljeni rezultati so bili predstavljeni opisno in prikazani v diagramih s pomočjo programa Microsoft Office Excel 2016 in IBM SPSS Statistics. Rezultati: Pridobljeni rezultati anketnega vprašalnika nakazujejo, da so vsi anketirani že slišali za srčno-žilna obolenja. Največ anketiranih je pridobilo največ informacij glede srčno-žilnih obolenj preko socialnih omrežij, televizije in radia. Bolezen, za katero se je največkrat slišalo, je bila arterijska hipertenzija. 95,0 % anketiranih je bilo mnenja, da pozna dejavnike tveganja, ki vplivajo na nastanek srčno-žilnih bolezni. Največ anketiranih je ocenilo, da je kajenje eden glavnih dejavnikov tveganja za nastanek srčno-žilnih bolezni. 56,0 % anketiranih je menilo, da je njihova ozaveščenost o srčno-žilnih bolezni zadovoljiva. 49,0 % anketiranih pa je menilo, da je njihova ozaveščenost o dejavnikih tveganja za nastanek omenjenih bolezni zadovoljiva. Populacija srednjih let (31–45 let) pozna več dejavnikov tveganja za nastanek srčno-žilnih bolezni kot ostale populacije. Razprava: Na podlagi pridobljenih rezultatov je bilo ugotovljeno, da imajo prebivalci občine Rogašovci po lastnem mnenju zadovoljivo znanje o srčno-žilnih boleznih in prav tako zadovoljivo znanje o dejavnikih tveganja za nastanek srčno-žilnih bolezni.</dc:description><dc:publisher>N. Benkič</dc:publisher><dc:date>2025</dc:date><dc:date>2025-12-18 15:37:55</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>12854</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
