<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://revis.openscience.si/IzpisGradiva.php?id=12932"><dc:title>Skriti obrazi izključevanja</dc:title><dc:creator>Lah,	Tjaša	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Kozmus,	Andreja	(Avtor)
	</dc:creator><dc:subject>diskriminacija</dc:subject><dc:subject>osnovna šola</dc:subject><dc:subject>otroci s posebnimi potrebami</dc:subject><dc:subject>osmošolci</dc:subject><dc:subject>stigmatizacija</dc:subject><dc:description>V prispevku se osredotočamo na stigmatizacijo, še posebej otrok s posebnimi potrebami (OPP), ki obiskujejo izobraževalni program osnovne šole s prilagojenim izvajanjem in dodatno strokovno pomočjo. V teoretičnem delu so predstavljene temeljne oblike stigmatizacije, ki se odražajo skozi medsebojno povezane stereotipe, predsodke in diskriminacijo na sistemski (ableizem) in neposredni, odnosni (disableizem) ravni. V empiričnem delu predstavljamo ugotovitve raziskave, izvedene med 120 osmošol-ci, ki obiskujejo OŠ na območju Kozjanskega in Obsotelja. V raziskavi smo proučevali zaznave osmošolcev glede prisotnosti stigmatizacije OPP v družbi, še posebej so nas zanimale razlike po spolu in stališča osmošolcev do OPP. Rezultati kažejo, da osmošolci zaznavajo prisotnost stigmatizacije v družbi, a le pri posameznih trditvah. Pomembne razlike po spolu so redko prisotne. V stališčih do določenih značilnosti OPP so osmošolci večinoma neopredeljeni, za OPP pogosteje menijo, da so nepredvidljivi, imajo težave s samoregulacijo vedenja in so nesamostojni. Neenotne ugotovitve kažejo na potrebo po sistematičnem naslavljanju stigmatizacije v šolskem prostoru.</dc:description><dc:date>2025</dc:date><dc:date>2026-01-15 09:58:18</dc:date><dc:type>Članek v reviji</dc:type><dc:identifier>12932</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
