<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://revis.openscience.si/IzpisGradiva.php?id=13235"><dc:title>Kakovost življenja starejših odraslih z motnjo v duševnem razvoju v institucionalnem varstvu</dc:title><dc:creator>Topolovec,	Sonja	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Goriup,	Jana	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Štandeker,	Nataša	(Komentor)
	</dc:creator><dc:subject>kakovost življenja</dc:subject><dc:subject>motnja v duševnem razvoju</dc:subject><dc:subject>institucionalno varstvo</dc:subject><dc:subject>staranje</dc:subject><dc:subject>socialni odnosi</dc:subject><dc:description>Uvod: Staranje oseb z motnjo v duševnem razvoju (MDR) prinaša posebne izzive, zlasti v institucionalnem okolju, kjer kakovost življenja pomembno vpliva na njihovo dobrobit. Diplomsko delo obravnava doživljanje kakovosti življenja starejših odraslih oseb z MDR v institucionalnem varstvu in preučuje dejavnike, ki prispevajo k zadovoljstvu, občutku vključenosti ter samostojnosti. Metode: Raziskava temelji na kvalitativnem pristopu s polstrukturiranimi intervjuji. V raziskavi je sodelovalo 13 starejših odraslih oseb z MDR in 3 zaposleni v institucionalnem okolju Varstveno-delovnega centra Polž Maribor. Intervjuji so bili prepisani in ročno kodirani v programu Microsoft Word, ključne pomenske enote pa so bile razvrščene v širše tematske kategorije. Rezultati: Analiza podatkov je pokazala, da so kakovost življenja v instituciji oblikovali predvsem odnosi s strokovnimi delavci, dostopnost podpore, vsakodnevne aktivnosti, občutek varnosti in možnosti za samostojnost. Uporabniki so izrazili zadovoljstvo ob vključevanju v smiselne aktivnosti in ob podpori zaposlenih, hkrati pa so izpostavili tudi težave, povezane z omejenimi možnostmi odločanja in pomanjkanjem raznolikih dejavnosti. Razprava: Raziskava potrjuje, da je kakovost življenja starejših oseb z MDR v institucionalnem okolju odvisna od kombinacije osebnih značilnosti in institucionalnih dejavnikov. Rezultati nakazujejo potrebo po individualiziranem pristopu, večjem spodbujanju samoodločanja in oblikovanju okolja, ki krepi občutek dostojanstva t socialne vključenosti. Ugotovitve prispevajo k razumevanju potreb te ranljive skupine ter ponujajo smernice za izboljšanje praks v institucionalnem varstvu.</dc:description><dc:publisher>S. Topolovec</dc:publisher><dc:date>2025</dc:date><dc:date>2026-02-26 10:52:35</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>13235</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
