Umetna inteligenca in pravna odgovornostProsen, Andrej (Avtor) Avbelj, Matej (Mentor) umetna inteligencapravna odgovornostavtonomni sistemipravna subjektivitetaAkt o umetni inteligenciregulacija umetne inteligenceMagistrsko delo obravnava enega osrednjih izzivov sodobnega prava: določanje pravne odgovornosti za škodo, ki jo povzročajo avtonomni sistemi in umetna inteligenca (UI). Zaradi sposobnosti učenja, samostojnega odločanja in nepredvidljivosti teh sistemov se tradicionalni pravni instituti, kot sta krivda in vzročna zveza, pogosto izkažejo za neustrezne. Namen raziskave je bil analizirati te izzive, opredeliti vlogo ključnih deležnikov (razvijalcev, proizvajalcev in uporabnikov), ovrednotiti možnost podelitve pravne subjektivitete UI ter primerjati regulativne pristope EU, ZDA in Kitajske. Uporabljene so bile deskriptivna, primerjalna in metoda sinteze, ki so omogočile poglobljeno razumevanje pravnih in tehničnih vidikov delovanja UI. Ključna ugotovitev je, da pravni sistemi trenutno večinoma le delno prilagajajo obstoječe režime (npr. odškodninsko pravo in odgovornost za proizvod z napako), kar pogosto ne zadošča za učinkovito obravnavo novih tveganj. Primerjalna analiza je pokazala, da EU z Aktom o umetni inteligenci vzpostavlja proaktiven model, medtem ko ZDA sledijo sektorskemu in tržno usmerjenemu pristopu, Kitajska pa vzpostavlja centraliziran model z močnim poudarkom na nadzoru. Glede subjektivitete UI smo ugotovili, da bi pravno-fikcijska ureditev ustvarila resne pravne in etične težave, zlasti nevarnost »odgovornostnega vakuuma«. Ključni prispevek naloge je v sintezi tehničnih in pravnih razsežnosti ter v opozorilu, da mora odgovornost za UI ostati vezana na človeka. Ugotovitve so uporabne za zakonodajalce, razvijalce in pravno stroko, pri čemer omejitev raziskave predstavlja hitro spreminjajoča se narava področja, ki zahteva nadaljnje spremljanje in nadgradnjo pravnih okvirov.A. Prosen20252026-03-27 12:14:48Magistrsko delo/naloga13432sl