<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://revis.openscience.si/IzpisGradiva.php?id=13437"><dc:title>Ustavna presoja mednarodnih pogodb</dc:title><dc:creator>Drgajner,	Lara	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Mavčič,	Arne	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>ustavna presoja</dc:subject><dc:subject>mednarodna pogodba</dc:subject><dc:subject>ustavno sodišče</dc:subject><dc:subject>državna suverenost</dc:subject><dc:subject>predhodna presoja</dc:subject><dc:subject>naknadna presoja</dc:subject><dc:description>Ustavna presoja mednarodnih pogodb predstavlja enega ključnih institutov za zagotavljanje skladnosti mednarodnopravnih obveznosti, ki jih država izvršuje po načelu pacta sunt servanda z ustavnimi načeli in temeljnimi človekovimi pravicami. V pravnih sistemih, kjer ima ustava najvišjo pravno veljavo, kot imamo to urejeno v Republiki Sloveniji, je nadzor nad ustavnostjo mednarodnih pogodb ključen za varovanje suverenosti države. Naša Ustava ureja tako predhodno kot naknadno presojo skladnosti mednarodnih pogodb, kar omogoča celovito varovanje ustavnosti pred kakor tudi po ratifikaciji in začetku veljavnosti mednarodnopravne norme. Predhodna presoja ima preventivno funkcijo, ki ustavnemu sodišču omogoča izločitev neustavnih določb še pred zavezujočimi učinki pogodb, medtem ko se naknadna presoja uporablja v primerih naknadno zaznanega neskladja. Primerjalnopravni vpogled v tuje pravne ureditve instituta daje uvid glede različnih pristopov k razmerju med notranjim in mednarodnim pravom, zlasti glede hierarhije pravnih aktov in pristojnosti ustavnega sodišča. Medtem ko nekatere države omogočajo samo in izključno predhodno kontrolo ustavnosti, druge kot Slovenija dopuščajo obe vrsti presoje, ponekod pa obravnavan institut sploh ni predviden. Poseben izziv predstavlja dejstvo, da v nekaterih sistemih mednarodne pogodbe uživajo enako ali celo višjo pravno moč kot ustava, kar lahko omeji presojo njihove ustavnosti. V slovenskem pravnem redu je vloga Ustavnega sodišča Republike Slovenije bistvena za ohranjanje notranje ustavne konsistentnosti ob hkratnem izpolnjevanju sprejetih obveznosti. Sodna praksa kaže na vsebinsko tehten pristop, a kljub temu v središču razprave obravnavane tematike ostaja vprašanje, kako oblikovati in vpeljati učinkovit institut oziroma mehanizem ustavne presoje, ki bo na eni strani spoštoval mednarodnopravne obveznosti države in na drugi strani varoval njeno ustavno identiteto.</dc:description><dc:publisher>L. Drgajner</dc:publisher><dc:date>2025</dc:date><dc:date>2026-03-27 13:45:16</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>13437</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
