<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://revis.openscience.si/IzpisGradiva.php?id=13471"><dc:title>Motnje komunikacije pri bolnikih s Parkinsonovo boleznijo</dc:title><dc:creator>Sokolović,	Alma	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Jakšič,	Edvard	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Menih,	Marija	(Komentor)
	</dc:creator><dc:subject>Parkinsonova bolezen</dc:subject><dc:subject>motnje komunikacije</dc:subject><dc:subject>motnje govora</dc:subject><dc:subject>jezikovne motnje</dc:subject><dc:subject>socialna interakcija</dc:subject><dc:description>Namen: Namen diplomskega dela je raziskati, katere vrste komunikacijskih motenj se pojavljajo pri bolnikih s Parkinsonovo boleznijo (PB), povezavo med napredovanjem bolezni in izraženostjo motenj ter vpliv motenj na kakovost socialnih odnosov in vključevanje v vsakdanje življenje. Metoda: Uporabili smo metodo sistematičnega pregleda, analize in sinteze literature. Relevantno literaturo smo poiskali v podatkovnih bazah PubMed, ProQuest, Web of Science, Cochrane Library in ResearchGate na podlagi vnaprej določenih vključitvenih in izključitvenih kriterijev. Potek iskanja literature smo prikazali s pomočjo PRISMA diagrama. Članke smo ocenili po hierarhiji dokazov, njihovo metodološko ustreznost pa smo presodili z orodjem Joanna Briggs Institue (JBI). Rezultati: Analiza je pokazala, da so med najpogostejšimi motnjami hipofonija (nad 80 %), monotonost (65–75 %), zmanjšana artikulacija (60–70 %), težave z iskanjem besed (60–70 %) in počasnost govora (50 %). Motnje se z napredovanjem pogosto stopnjujejo ter vplivajo na psihosocialno področje. Posledice vključujejo socialni umik, zmanjšano samozavest in frustracije v vsakodnevnih interakcijah (nad 70 %). Raziskave opozarjajo na ključno vlogo komunikacijskih partnerjev pri prilagajanju komunikacije in podpiranju bolnikov s PB. Razprava: Komunikacijske motnje pri PB so večdimenzionalne in vplivajo na različna področja življenja. Poudarjen je pomen multidisciplinarnega pristopa, zgodnjega prepoznavanja težav ter razvijanja podpornih strategij v komunikaciji. Ugotovitve podpirajo potrebo po večjem ozaveščanju in strokovni usposobljenosti zdravstvenih delavcih pri bolnikih s PB.</dc:description><dc:publisher>A. Sokolović</dc:publisher><dc:date>2025</dc:date><dc:date>2026-04-02 13:06:48</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>13471</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
