Odnos do staranja, starosti in smrti pri predstavnikih večgeneracijskih družin v različnih življenjskih obdobjih po EriksonuZorko, Ksenija (Avtor) Štandeker, Nataša (Mentor) staranjestarostsmrtvečgeneracijske družineEriksonova teorijaDiplomsko delo obravnava odnos do staranja, starosti in smrti pri predstavnikih večgeneracijskih družin v različnih življenjskih obdobjih, pri čemer za teoretični okvir uporablja Eriksonovo teorijo osmih stopenj psihosocialnega razvoja. Namen raziskave je bil ugotoviti, kako posamezniki različnih starosti in generacij doživljajo staranje in smrt ter ali je mogoče njihove odgovore smiselno umestiti v Eriksonov razvojni model. Uporabljena je bila kvalitativna metodologija s polstrukturiranimi intervjuji, v katerih je sodelovalo devet oseb iz treh večgeneracijskih družin. Analiza odgovorov je pokazala, da so pogledi na staranje in smrt močno pogojeni z osebnimi izkušnjami, kakovostjo družinskih odnosov, zdravstvenim stanjem in širšim družbenim kontekstom. Mlajši odrasli izražajo več negotovosti in strahu pred smrtjo, srednja generacija poudarja skrb za potomce in odgovornost, starejši pa večjo sprijaznjenost z minljivostjo in refleksijo o življenju. Stereotipi o starejših so prisotni, a jih večina intervjuvancev prepoznava kot posledico življenjskih okoliščin. Rezultati potrjujejo uporabnost Eriksonove teorije za razumevanje življenjskih prehodov in poudarjajo pomen medgeneracijskega dialoga ter podpore v družini za boljši odnos do staranja in smrti.K. Zorko20252026-04-16 09:54:39Diplomsko delo/naloga13678sl