<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://revis.openscience.si/IzpisGradiva.php?id=13805"><dc:title>Načini varovanja kritične infrastrukture</dc:title><dc:creator>Hribar,	Olja	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Dvojmoč,	Miha	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>kritična infrastruktura</dc:subject><dc:subject>odpornost</dc:subject><dc:subject>nujnost obvladovanja tveganj</dc:subject><dc:subject>implementacija evropskih direktiv</dc:subject><dc:subject>subjekti kritične infrastrukture</dc:subject><dc:description>Varovanje kritične infrastrukture in način dosega optimalne stopnje pripravljenosti državne skupnosti onkraj izključno fizične zaščite kritičnih subjektov ni podvrženo splošno sprejemljivim in merljivim kazalnikom. Posega na področje sektorskega in medsektorskega koncepta medsebojne soodvisnosti in se opredeljuje kot odpornost oziroma sposobnost prilagoditve neke skupnosti izpostavljenim tveganjem ob predpostavki, da upravljanje tveganj temelji predvsem na njegovih ciljih. Na osnovi objektivnega pregleda problematike in izkazanih primerov izbranih držav magistrsko delo vzpostavlja možnost vrednotenja optimalnega pristopa k obvladovanju tveganj sistematično in trajno najprej v vsesplošno korist družbe in države, kar bi v nadaljevanju tudi na evropski ravni omogočilo seštevek maksimalnega inputa posameznih držav članic in kvaliteten doprinos evropski vitalnosti po principu od spodaj navzgor, predvidenem kot najbolj optimalno izhodišče, saj se lahko logično domneva, da zgolj zakonska implementacija evropskih direktiv ali prenos obveznosti izključno na subjekte kritične infrastrukture ne doprinaša pričakovanega rezultata. Velikokrat je cilj opredeljen kot bolje razumeti tveganja za potrebno načrtovanje pripravljenosti. V kolikor se za cilj opredeli primerjavo tveganj in uporabo analiz tveganja kot orodje odločanja za usmerjanje dodeljevanja pozornosti in virov, se opaža bolj vključujoč proces, kjer se medresorski in medsektorski doprinos oblikuje za skupen pristop na nekem skupnem imenovalcu.</dc:description><dc:publisher>O. Hribar</dc:publisher><dc:date>2026</dc:date><dc:date>2026-05-14 12:30:30</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>13805</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
