Učinkovitost črpanja sredstev EU za neposredna plačila na podlagi živalskih zahtevkov v SlovenijiOražem, Barbara (Avtor) Justinek, Gorazd (Mentor) skupna kmetijska politikaneposredna plačilaživalski zahtevkivezana dohodkovna podporagovedorejadrobnicaSkupno kmetijsko politiko razumemo kot eno najpomembnejših politik Evropske unije, namenjeno zagotavljanju stabilne oskrbe s hrano, pravičnega dohodka za kmete ter trajnostnega razvoja podeželja. Pomemben del skupne kmetijske politike predstavljajo neposredna plačila, zlasti proizvodno vezana plačila na podlagi živalskih zahtevkov, ki imajo ključno vlogo pri ohranjanju živinorejskega sektorja, kmetijske krajine in prehranske varnosti. Namen magistrskega dela opredeljujemo kot analizo učinkovitosti črpanja sredstev Evropske unije za neposredna plačila na podlagi živalskih zahtevkov v Sloveniji v obdobju 2014–2024, s poudarkom na sektorjih govedoreje in drobnice ter na primerjavi med Vzhodno in Zahodno kohezijsko regijo. Raziskavo utemeljujemo na kvantitativni analizi podatkov o zahtevkih, odobrenih živalih in izplačanih sredstvih ter na kvalitativni interpretaciji zakonodajnega okvira. Ugotavljamo, da je bila Slovenija pri črpanju sredstev razmeroma uspešna, vendar se pojavljajo razlike med posameznimi obdobji kmetijske politike in vrstami podpor. Analiza kaže, da so zakonodajne spremembe, zlasti uvedba strateškega načrta skupne kmetijske politike 2023–2027, pomembno vplivale na dinamiko črpanja sredstev. Primerjava kohezijskih regij potrjuje, da Vzhodna kohezijska regija v absolutnem obsegu prejema več sredstev, medtem ko se pri nekaterih kazalnikih učinkovitosti kaže večja relativna uspešnost Zahodne kohezijske regije. Sklepamo, da ugotovitve prispevajo k boljšemu razumevanju regionalnih razlik ter ponujajo pomembna izhodišča za učinkovitejše izvajanje skupne kmetijske politike v Sloveniji.B. Oražem20262026-05-14 13:00:49Magistrsko delo/naloga13810sl