<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://revis.openscience.si/IzpisGradiva.php?id=13862"><dc:title>Krizno komuniciranje v domovih starejših občanov med pandemijo COVID-19: izzivi, prakse in sistemski odzivi</dc:title><dc:creator>Štefančič,	Ana	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Mušinović,	Fadil	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>krizno komuniciranje</dc:subject><dc:subject>domovi starejših občanov</dc:subject><dc:subject>zaupanje</dc:subject><dc:subject>negotovost</dc:subject><dc:subject>sistemski odzivi</dc:subject><dc:subject>komunikacijske strategije</dc:subject><dc:subject>organizacijska odpornost</dc:subject><dc:description>Magistrska naloga obravnava krizno komuniciranje v domovih starejših občanov (DSO) med pandemijo COVID-19, pri čemer se osredotoča na izzive, prakse in sistemske odzive, ki so vplivali na učinkovitost obveščanja in upravljanje odnosov z deležniki. V času zdravstvene krize so DSO predstavljali posebej ranljivo okolje, kjer je bila jasna, pravočasna in empatična komunikacija ključna za ohranjanje zaupanja med stanovalci, zaposlenimi, svojci in širšo javnostjo. Teoretični okvir temelji na sodobnih pristopih kriznega komuniciranja, vključno z modeli Coombsa, Benoita, Ulmerja in drugih, ki poudarjajo pomen pripravljenosti, transparentnosti, strateškega odzivanja ter upravljanja percepcij in čustev. Empirični del naloge analizira izkušnje slovenskih DSO na podlagi kvalitativnih in kvantitativnih podatkov, zbranih v okviru raziskave, ter preučuje vpliv zakonodajnih ukrepov, smernic in institucionalne podpore države na oblikovanje komunikacijskih praks. Raziskava identificira ključne izzive, kot so pomanjkanje usposobljenega kadra, neenotna strategija in omejen dostop do digitalnih kanalov, ter analizira, katere strategije so se izkazale kot učinkovite pri obvladovanju kriznih razmer. Na podlagi ugotovitev naloga predlaga izboljšave kriznega komuniciranja v DSO, ki lahko prispevajo k večji organizacijski odpornosti in pripravljenosti na prihodnje krizne situacije, hkrati pa pri-speva k boljšemu razumevanju pomena komunikacije kot ključnega orodja pri obvladovanju kriz v socialnovarstvenih ustanovah.</dc:description><dc:date>2026</dc:date><dc:date>2026-05-20 19:24:33</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>13862</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
