<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://revis.openscience.si/IzpisGradiva.php?id=13889"><dc:title>Model merjenja družbene vrednosti socialnih inovacij v dolgotrajni oskrbi</dc:title><dc:creator>Mežnarec Novosel,	Suzanna	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Bogataj,	Marija	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Rogelj,	Valerija	(Komentor)
	</dc:creator><dc:subject>integrirana dolgotrajna oskrba</dc:subject><dc:subject>oskrba na domu</dc:subject><dc:subject>socialna inovacija</dc:subject><dc:subject>družbeni eksperiment</dc:subject><dc:subject>družbena vrednost</dc:subject><dc:subject>model mnogoterih stanj</dc:subject><dc:description>Doktorska disertacija obravnava vprašanje, kako v razmerah starajočih se družb in naraščajočih potreb po dolgotrajni oskrbi zagotoviti kakovostne in dostopne storitve ob hkratnem ohranjanju javnofinančne vzdržnosti sistema. Izhodišče raziskave je razvoj integriranih modelov dolgotrajne oskrbe v skupnosti, ki poleg podpornih in oskrbovalnih storitev vključujejo tudi reaktivacijske pristope, usmerjene v ohranjanje in izboljševanje funkcionalnih sposobnosti in zmožnosti uporabnikov. Disertacija z uporabo aktuarskega modela mnogoterih stanj razvije model vrednotenja socialnih inovacij, ki povezuje spremembe funkcionalnega stanja uporabnikov s prehodi med kategorijami dolgotrajne oskrbe ter z ocenami pričakovanih doživljenjskih javnih izdatkov, izraženih v aktuarski sedanji vrednosti. Družbena vrednost reaktivacije je operacionalizirana kot razlika v pričakovanih javnih izdatkih ob prehodu v nižjo kategorijo oskrbe, donosnost pa kot razmerje med diskontiranimi prihranki in stroški storitev (SROI). Empirični del temelji na podatkih pilotnega projekta integrirane dolgotrajne oskrbe v občini Krško MOST. Rezultati kažejo, da integrirani reaktivacijski pristopi pomembno povečajo verjetnost izboljšanja funkcionalnega stanja, zlasti na telesnem in socialnem področju, ter omogočajo prehode v nižje kategorije oskrbe. Takšni prehodi so povezani z nižjimi pričakovanimi doživljenjskimi javnimi izdatki, pri čemer se pozitivna donosnost kaže predvsem pri pravočasnih in ciljno usmerjenih intervencijah. Disertacija prispeva metodološki okvir za celostno vrednotenje socialnih inovacij v dolgotrajni oskrbi ter ponuja empirično utemeljena priporočila za oblikovanje, financiranje in implementacijo trajnostnega sistema dolgotrajne oskrbe v skupnosti.</dc:description><dc:publisher>S. Mežnarec Novosel</dc:publisher><dc:date>2026</dc:date><dc:date>2026-05-26 15:39:04</dc:date><dc:type>Doktorsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>13889</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>