<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://revis.openscience.si/IzpisGradiva.php?id=13949"><dc:title>PREPREČEVANJE BOLNIŠNIČNIH OKUŽB PRI PACIENTU Z ARTERIJSKO HIPERTENZIJO</dc:title><dc:creator>Kumer,	Klementina	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Šimec,	Mateja	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>Bolnišnična okužba</dc:subject><dc:subject>arterijska hipertenzija</dc:subject><dc:subject>preprečevanje</dc:subject><dc:subject>ukrepi.</dc:subject><dc:description>Teoretična izhodišča: Bolnišnične okužbe (BO) predstavljajo pomemben problem vsakega zdravstvenega sistema, pri čemer v Sloveniji opažamo njihov porast. Pacient z arterijsko hipertenzijo (AH) je zaradi dolgotrajnega poteka bolezni, pogostejših hospitalizacij ter potrebe po invazivnih postopkih, kot so urinska kateterizacija, vstavitev intravenskih kanalov in zdravljenje s kisikom, bolj izpostavljen tveganju za nastanek BO. Medicinske sestre imajo ključno vlogo pri preprečevanju BO pri pacientu z AH, pri čemer so temeljni ukrepi naslednji: higiena rok po pravilu petih trenutkov za higieno rok, uporaba osebne varovalne opreme, delo po strokovnih smernicah ter razkuževanje pacientove okolice in medicinskih pripomočkov. Merjenje krvnega tlaka je rutinski postopek, ki lahko predstavlja dodaten dejavnik tveganja za prenos BO. Namen diplomskega dela z empiričnim delom je raziskati preprečevanje BO pri pacientih z arterijsko hipertenzijo.

Metoda: Raziskava je bila kvantitativna in deskriptivna ter izvedena z anonimnim spletnim anketiranjem po principu snežne kepe. Anketni vprašalnik je bil pripravljen na podlagi teoretičnih izhodišč in razposlan izvajalcem zdravstvene nege. Vzorec je bil priložnosten in je obsegal 203 v celoti in ustrezno izpolnjenih anket.

Rezultati: Anketiranci so izkazali dobro poznavanje in izvajanje ukrepov za preprečevanje BO pri pacientu z AH. Analiza variance (ANOVA) ni pokazala statistično pomembnih razlik glede na delovno dobo, delovno mesto ali izobrazbo (p &gt; 0,05). Pearsonova korelacijska analiza je pokazala statistično značilno zmerno močno pozitivno povezanost med samooceno usposobljenosti in izvajanjem ukrepov (r = 0,536; p &lt; 0,001). Kot najbolj pomembni oviri pri preprečevanju BO sta bila izpostavljena pomanjkanje kadra in pomanjkanje časa.

Razprava: Ugotovitve kažejo, da medicinske sestre razpolagajo z ustreznim znanjem in v veliki meri dosledno izvajajo ukrepe za preprečevanje bolnišničnih okužb pri pacientu z arterijsko hipertenzijo ne glede na delovno dobo, izobrazbo ali delovno mesto. Kljub temu se v klinični praksi soočajo z organizacijskimi in tehničnimi omejitvami, predvsem s pomanjkanjem kadra, časovno stisko ter omejitvami pri uporabi merilnikov in manšet za merjenje KT.</dc:description><dc:date>2026</dc:date><dc:date>2026-06-02 16:20:27</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>13949</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>