USPEŠNOST PREVENTIVNIH PRESEJALNIH PROGRAMOV ZORA, DORA IN SVITDiklić, Nina (Avtor) Rakuša Krašovec, Kristina (Mentor) presejalni programpreventivni programZORADORASvitIzhodišča: Preventivni zdravstveni programi v Sloveniji so pomemben del javnozdravstvene politike, ki si prizadeva za reševanje različnih zdravstvenih problemov z zgodnjim odkrivanjem, promocijo zdravja in intervencijami v skupnosti. Namen raziskave je preučiti uspešnost delovanja presejalnih preventivnih programov ZORA, DORA in Svit v Sloveniji. Metoda: V raziskavi smo uporabili kvalitativno metodo dela s tehniko analize dokumentov. Vzorec raziskave je bil namenski, saj smo proučevali letna poročila delovanja preventivnih programov ZORA, DORA in Svit. Pri analizi dokumentov smo proučevali enajst kriterijev uspešnosti delovanja preventivnih programov, med drugim število povabljenih posameznikov, delež sodelujočih, število lokacij testiranja itd. Rezultati: Ugotovili smo, da je preventivni presejalni program ZORA uspešen, saj je stopnja sodelujočih od vseh vabljenih večja od 70 %. Poleg tega so kazalniki kakovosti vse boljši, redno se nagrajuje delo podpornega okolja, izvajajo se redne izobraževalne aktivnosti za strokovnjake in splošno populacijo. Do podobnih ugotovitev smo prišli tudi pri programu DORA, ki je bolj uspešen od programa Svit. Slednji tudi ne presega 70 % odzivnosti povabljene ciljne populacije. Prednost proučevanih preventivnih presejalnih programov je visoka stopnja sodelovanja, izvajanje izobraževanj iz timskega in multidisciplinarnega dela. Med priložnosti smo opredelili večjo vključenost ambasadorjev, vpeljava SMS obveščanja, mreženje med programi samimi. Slabost nekaterih programov je pomanjkljivo merjenje kazalnikov kakovosti in osnovno podporno okolje. Največja nevarnost, s katerimi se lahko srečajo programi, je slaba odzivnost povabljene populacije. Razprava: Čeprav program Svit ne dosega 70 % praga, pa vsi programi prispevajo k temu, da se rak v družbi preprečuje, zgodaj odkriva oz. se o njem odprto govori – brez stigme in strahu. Smiselno je, da se na podlagi prepoznanih slabostih in priložnostih izvede kvalitativna raziskava z metodo intervjuvanja, ki bi pri vodjah programa proučila naslavljanje le-teh.20262026-06-02 19:48:21Diplomsko delo/naloga13959sl