Učinki štiri-tedenskega aktivnega odmora z razteznimi vajami pri pisarniških delavcihWegener, Julia (Avtor) Frangež, Maja (Mentor) Pisarniško delomišično-kostne bolečinefascijaaktivni odmorpromocija zdravja na delovnem mestu.Teoretična izhodišča: Pisarniška dela sodijo med poklice z visoko prevalenco mišično-kostnih obolenj, ki predstavljajo glavni vzrok za bolniško odsotnost z dela. Glavni dejavnik tveganja so dolgotrajno sedenje, delo z računalnikom, ponavljajoči se gibi, statične drže in neustrezni ergonomski pogoji. Pri sedečem načinu življenja posturalne mišice postopoma postajajo napete. Neravnovesje med dinamičnimi in posturalnimi mišicami pa povzroči miofascialno bolečino. Raztezne vaje v obliki aktivnih odmorov so lahko učinkovita strategija za zmanjševanje tovrstnih težav na delovnem mestu. Metode: V raziskavo je bilo vključenih 46 zdravih pisarniških delavcev, ki na delovnem mestu preživijo vsaj pet ur dnevno sede in opravljajo sedeč poklic že vsaj tri leta. Preiskovanci so bili razdeljeni v eksperimentalno skupino, ki je štiri tedne vsakodnevno izvajala aktivni odmor, ter kontrolo skupino brez intervencije. Pred začetkom, po dveh tednih in po štirih tednih smo izvedli meritve gibljivosti ledvene hrbtenice v smeri fleksije in prsno-ledvene hrbtenice v smeri lateralne fleksije v levo in lateralne fleksije v desno. Poleg meritev smo vključili še vprašalnik pred intervencijo ter po štirih tednih za subjektivno oceno počutja in morebitne bolečine, povezane s pisarniškim delovnim mestom. Rezultati: Po štiritedenskem izvajanju aktivnih odmorov smo v eksperimentalni skupini ugotovili statistično značilno zmanjšanje bolečine (p = 0,002) v primerjavi s kontrolno skupino. Rezultati so pokazali tudi statistično značilno izboljšanje gibljivosti hrbtenice v smeri fleksije (p = 0,003). Pri rezultatih gibljivosti v smeri lateralne fleksije ni prišlo do statistično značilnih razlik med skupinama, čeprav je eksperimentalna skupina dosegala izboljšanje gibljivosti, medtem ko je pri kontrolni skupini prišlo do poslabšanja rezultatov, vendar razlika ni bila statistično potrjena. Preiskovanci so po izvajanju aktivnega odmora poročali o izboljšanju koncentracije (p < 0,001) in izboljšanju splošnega počutja, pri čemer jih je največ (57,9 %) občutilo večjo sproščenost. Razprava: Uporaba aktivnega odmora pri pisarniških delavcih je učinkovita metoda za zmanjšanje mišično-kostne bolečine. Raztezne vaje v kombinaciji z dihalno vajo pozitivno vplivajo na splošno počutje, zmanjšujejo utrujenost ter povečujejo sproščenost in koncentracijo. Prvi učinki izvajanja aktivnih odmorov so opazni že po dveh tednih. Izdelan program aktivnega odmora je primeren za pisarniško okolje, podjetja bi ga lahko uporabila v okviru promocije zdravja zaposlenih.20262026-06-03 09:16:34Magistrsko delo/naloga13970sl