<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://revis.openscience.si/IzpisGradiva.php?id=14242"><dc:title>Raziskovalna pot Branislave Sušnik v Paragvaju – procesi resocializacije in preoblikovanja identitete</dc:title><dc:creator>Saksida,	Aleksandra	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Terčelj,	Marija Mojca	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>paragvajski staroselci</dc:subject><dc:subject>»adaptivni dinamizem«</dc:subject><dc:subject>»psihomentalnost«</dc:subject><dc:subject>resocializacija in akulturacija</dc:subject><dc:description>Osebno in poklicno pot antropologinje Branislave Sušnik (1920–1996), ki je iz Slovenije imigrirala najprej v Argentino in nato v Paragvaj, sta v dvajsetem stoletju oblikovala dva kulturna prostora: srednjeevropski in južnoameriški. Svoje dolgoletno antropološko raziskovalno delo je posvetila paragvajskim staroselskim skupnostim v prepričanju o enakovrednosti različnih kultur in načinov življenja. Z njenimi deli ostajajo trajno zapisane družbene in kulturne prakse paragvajskih staroselskih skupnosti, njihove etnografske in etnolingvistične značilnosti v obdobju njenega raziskovanja, kar bi sicer izginilo v pozabo. Še več, veliko svojih zrelih del je posvetila analizi zgodovinskega družbenega in kulturnega razvoja staroselcev Paragvaja. S tem je napovedala pot k humanistično usmerjeni antropologiji. Pokazala je, da antropologija ni le študij kultur, temveč študij človeka kot družbenega, simbolnega in čustvenega bitja v določenem zgodovinskem obdobju in prostoru. Z analizo njenih terenskih zapisov ter primerjavo s sodobniki in novimi antropološkimi tokovi, je mogoče prepoznati, kako se v njenih delih prepletata osebni proces resocializacije in znanstveni pristop do problematike akulturacije staroselcev. Njen osrednji raziskovalni koncept je triada »misliti, govoriti, delati«, s katerim opozarja na soodvisnost jezika, družbenih in kulturnih praks pri oblikovanju identitete. Sušnik je ena izmed predstavnic paradigme, da je antropolog aktivni udeleženec pri terenskem raziskovanju, da osebna življenjska pot, migracija in resocializacija raziskovalca vplivajo na epistemološke izbire, raziskovalne metode in znanstvene interpretacije. Posebej jo je zanimal odnos med jezikom in psihosocialno strukturo plemenskih skupnosti iz različnih jezikovnih družin. Pri tem govori o vplivu »psihomentalnega značaja« na kulturo in nasprotno. Veliko je prispevala k razumevanju kulture in načina življenja južnoameriških staroselcev.</dc:description><dc:publisher>A. Saksida</dc:publisher><dc:date>2025</dc:date><dc:date>2026-07-14 10:03:36</dc:date><dc:type>Doktorsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>14242</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
