<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://revis.openscience.si/IzpisGradiva.php?id=14326"><dc:title>Etične dileme medicinskih sester pri obravnavi pacientov v paliativni oskrbi</dc:title><dc:creator>Štuhec,	Doris	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Berčan,	Mateja	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>etične dileme</dc:subject><dc:subject>paliativna oskrba</dc:subject><dc:subject>medicinska sestra</dc:subject><dc:subject>moralna stiska</dc:subject><dc:subject>izgorelost</dc:subject><dc:description>Uvod: Magistrsko delo obravnava etične dileme, s katerimi se medicinske sestre srečujejo pri svojem delu v paliativni oskrbi. Paliativna oskrba je namenjena izboljšanju kakovosti življenja pacientov z neozdravljivimi boleznimi, zato se medicinske sestre pogosto znajdejo pred zahtevnimi etičnimi odločitvami. Metode: Izvedena je bila kvantitativna raziskava z vprašalnikom. Sodelovalo je 132 medicinskih sester, zbiranje podatkov je potekalo maja 2025. Glavni cilj je bil ugotoviti, kako v paliativni oskrbi etične dileme vplivajo na medicinske sestre. Rezultati: Raziskava je potrdila, da so etične dileme stalnica v praksi medicinskih sester. Najbolj pogosta etična dilema je vezana na željo pacienta po miru, tišini in samoti ob motečih obiskih, sledijo pa ji dileme, povezane z izvajanjem postopkov in posegov, ki niso vedno v skladu z željami in potrebami pacienta. Te ugotovitve poudarjajo, da se medicinske sestre pogosto znajdejo v položaju, ko morajo izbirati med dvema enako težkima, slabima ali nemogočima možnostma. Razprava: Za ugotovitve je značilno, da se etične dileme najpogosteje pojavljajo na stičišču pacientove avtonomije in strokovne dolžnosti. Ključna ugotovitev, ki jo potrjuje sprejeta četrta hipoteza, je statistično značilna soodvisnost med pogostostjo izpostavljenosti etičnim dilemam in njihovim negativnim vplivom na zdravje in počutje medicinskih sester. Na strokovnem nivoju bi bilo potrebno uvesti redne etične posvete in supervizije. Na regulativnem in sistemskem nivoju pa bi bilo treba oblikovati jasnejše protokole za reševanje etičnih konfliktov in izboljšati organizacijsko kulturo, saj ugotovitve kažejo, da so vzroki za moralno stisko sistemske narave in zahtevajo strukturne rešitve.</dc:description><dc:publisher>D. Štuhec</dc:publisher><dc:date>2026</dc:date><dc:date>2026-07-20 14:32:04</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>14326</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
