<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://revis.openscience.si/IzpisGradiva.php?id=14328"><dc:title>Vpliv in učinkovitost terapije z ogledalom na okrevanje zgornjega uda po možganski kapi – pregled literature</dc:title><dc:creator>Habjanič,	Mia	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Koprivnik,	Matej	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Magdič,	Jožef	(Komentor)
	</dc:creator><dc:subject>možganska kap</dc:subject><dc:subject>rehabilitacija po MK</dc:subject><dc:subject>terapija z ogledalom</dc:subject><dc:subject>zgornji ud</dc:subject><dc:subject>motorična funkcija</dc:subject><dc:subject>fizioterapevtska obravnava</dc:subject><dc:description>Uvod: Možganska kap (MK) predstavlja enega najpogostejših vzrokov dolgotrajne invalidnosti in pogosto vodi v zmanjšano motorično funkcijo zgornjega uda, kar pomembno vpliva na samostojnost in kakovost življenja bolnikov. V rehabilitaciji ob konvencionalnih pristopih vse pogosteje uporabljamo tudi terapijo z ogledalom, katere namen je z vizualno povratno informacijo spodbuditi motorično okrevanje. Namen diplomskega dela je s sistematičnim pregledom literature ugotoviti učinkovitost terapije z ogledalom pri okrevanju zgornjega uda po MK. Metode: Diplomsko delo temelji na kvalitativnem raziskovalnem pristopu s sistematičnim pregledom literature. Iskanje raziskav je potekalo v podatkovnih bazah PubMed, ScienceDirect in PEDro z uporabo ključnih besed v slovenskem in angleškem jeziku. V pregled je bilo vključenih 14 randomiziranih kontroliranih raziskav, objavljenih med letoma 2015 in 2025. Metodološko kakovost raziskav smo ocenili z lestvico PEDro. Rezultati: Rezultati kažejo, da je terapija z ogledalom v več raziskavah povezana z izboljšanjem motorične funkcije zgornjega uda, predvsem glede na rezultate lestvice Fugl-Meyer (FMA). Pri funkcionalni sposobnosti zgornjega uda, dejavnostih vsakdanjega življenja in senzoričnih funkcijah so rezultati manj enotni. Izboljšanja so pogosto prisotna v eksperimentalni in kontrolni skupini, vendar brez natančne prednosti v prid terapije z ogledalom. V nekaterih primerih je terapija z ogledalom po učinkovitosti primerljiva z drugimi rehabilitacijskimi pristopi. Zaključek: Terapija z ogledalom lahko pozitivno vpliva na motorične funkcije zgornjega uda po MK, njeni učinki na druga področja so manj enotni. Smiselno jo je obravnavati in vključevati kot dopolnilni del celostne obravnave problematike zgornjega uda po MK, ne pa kot samostojno terapevtsko metodo. Za natančnejšo opredelitev njene učinkovitosti so potrebne dodatne kakovostne raziskave z bolj primerljivimi protokoli.</dc:description><dc:publisher>M. Habjanič</dc:publisher><dc:date>2026</dc:date><dc:date>2026-07-21 10:51:46</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>14328</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>