Primerjava zgodovinskih, političnih in pravnih vidikov funkcije šefa države v Republiki Sloveniji in Ruski federacijiKaloh, Dejan (Avtor) Rupel, Dimitrij (Mentor) šef državepristojnosti šefa državeparlamentarni sistempredsedniški sistempredsednik Republike Slovenijepredsednik Ruske federacijeMagistrsko delo obravnava in primerja zgodovinske, politične in pravne vidike funkcije šefa države v Republiki Sloveniji (v nadaljevanju tudi RS) in Ruski federaciji (v nadaljevanju tudi: RF). Pristojnosti in funkcije predsednika države v teh dveh državah so nujno drugačne, saj je Slovenija predstavnica parlamentarnega sistema državne oblasti z reprezentativno vlogo šefa države, Ruska federacija pa je država s predsedniškim sistemom državne oblasti, kjer je vloga šefa države v primerjavi z drugimi ključnimi državnimi organi izstopajoča. Obe državi kljub razlikam v sodobnem sistemu državne oblasti povezuje skupna komunistična preteklost, za katero je bilo značilno enostrankarsko vladanje in soočenje s prehodom v novi demokratični sistem, ko je Slovenija postala parlamentarna demokracija, Ruska federacija pa je dobila dominantni predsedniški sistem. Obe državi sta v nenehnem procesu utrjevanja demokratične države, pri tem pa ima ravno predsednik države zelo pomembno vlogo. Odnosi med posameznimi vejami oblasti v odnosu do šefa države so v obeh preučevanih državah različni. Predsednik Republike Slovenije predstavlja »sui generis« državni organ in je pozicioniran zunaj okvirjev klasične tridelne oblasti, ob tem, da v svojih rokah nima izvršilne oblasti. Predsednik Ruske federacije pa ravno obratno - predstavlja četrto vejo oblasti, ki je v primerjavi s preostalimi tremi vejami oblasti dominantna. Magistrsko delo se je v osrednjem delu osredotočilo na primerjalni opis vloge, pristojnosti in pooblastil predsednika v sistemu, ki mu dovoljuje več oblasti (Ruska federacija) in v sistemu, v katerem je predsedniška oblast bolj omejena (Republika Slovenija). Dejanski položaj in moč šefa države pa je bilo potrebno nujno presojati v kontekstu politične zgodovine države, ustavnega okvirja in v luči osebnostnih značilnosti vsakokratnega šefa države. [D. Kaloh]20142017-08-24 16:22:34Magistrsko delo1681sl