Posilstvo - dileme v kazenskopravni praksiKorošec, Maša (Avtor) Šepec, Miha (Mentor) posilstvospolno nasiljekazenski postopekdokazovanje DNKpričanje žrtevsekundarna viktimizacijaDiplomsko delo govori o tematiki posilstva, obravnavani iz vidika kazenskega prava. Delno se obravnavana tematika seveda prepleta s kriminalistično stroko in psihologijo, vendar je rdeča nit naloge usmerjena v kazenskopravno relevantna dejstva.Ukvarjam se z vprašanji definicije posilstva, razvojem pojma ter inkriminacije posilstva v zgodovini ter seveda s trenutnimi ureditvami kaznivega dejanja posilstva ter ostalimi spolnimi delikti, ki so zajeti v členih 171-176. trenutno veljavnega Kazenskega zakonika v Republiki Sloveniji.V samem kazenskem postopku je treba spoštovati načela, ki sodnike vodijo ter usmerjajo pri razreševanju dilem. V diplomski nalogi so obravnavana tista načela, ki so za izbrano tematiko pomembnejša. Obravnavane v posebnem podpoglavju so tudi kazni, ki so za kazniva dejanja spolnih deliktov predpisane v Sloveniji, s poudarkom na primerih iz sodne prakse, kjer je razvidno, kako se v resničnem svetu izkoriščajo možnosti kaznovanja storilcev tovrstnih kaznivih dejanj. Priče, žrtve imajo v kazenskem postopku posebno mesto, saj so za dosego obsodbe velikokrat najpomembnejši dejavnik. Novela ZKP-N uvaja pomembne spremembe, predvsem v predkazenskem postopku, ki opisujejo dokazne vrednosti pričanja prič. Kot tesno povezan dokaz s pričanjem žrtev se uporablja v kazenskem postopku tudi dokazovanje DNK. To lahko z znanstveno gotovostjo umesti storilca na mesto zločina ter prikaže potek dogodka, sploh v nesrečnih primerih, ko je žrtev mrtva in pričanje ni mogoče, kot se je to pripetilo pri prvem primeru obsodbe s pomočjo DNK-dokazovanja. Odvzem svobode odločanja pri odločitvi o spolnem dejanju predstavlja poseg v pravice, varovane s številnimi mednarodnimi dokumenti, nacionalnimi zakoni ter Ustavo RS. Je nedopustno, treba pa je kaznivo dejanje razumeti s strani žrtve, da bi lahko prenehali s stigmatizacijo ter z nadaljnjo sekundarno viktimizacijo, ki jo žrtev, ki dejanje prijavi, že tako doživlja ob prijavi sami. S tem bi morda v prihodnosti poskrbeli za to, da bi se tovrstna kazniva dejanja vsaj večinsko prijavljala.[M. Korošec]20172018-07-12 11:16:20Diplomsko delo/naloga3786sl