Varstvo otrokovih koristi v postopku družinske mediacijeSkočir, Mateja (Avtor) Dežman, Aljoša (Mentor) V slovenskem pravnem prostoru se mediacija uporablja od leta 2001, družinska mediacija pa od leta 2002. Čeprav se najpogosteje navezuje na postopek razveze zakonske zveze, je družinska mediacija uporabna tudi v drugih družinskopravnih razmerjih, v katerih so prisotni otroci. Iz določb Evropske konvencije o uresničevanju otrokovih pravic izhaja, da je sporazumno reševanje sporov nedvomno v korist otrok, in družinska mediacija je zagotovo najprimernejša metoda, s katero je mogoče to doseči.Cilj družinske mediacije je, da se po mirni poti pride do rešitve, ki je sprejemljiva za vse udeležence, predvsem pa mora biti rešitev v korist otrok. Otroci so tisti, ki jih spori najbolj prizadenejo. Od starosti otroka in njegove zrelosti je odvisno, kako se bo z dano situacijo soočil, vendar je ne glede nato otroku, ki je vpleten v družinskopravni spor, treba posvetiti posebno pozornost. Otrok, ki ga spor zadeva, ima pravico izraziti svoje mnenje, sam ali s pomočjo zastopnika. Glede vključitve v postopek mediacije so si mnenja različna, tako zagovorniki kot nasprotniki pa so si enotni, da je otroke treba seznaniti z zadevo na način, ki je primeren njegovi starosti in zrelosti. Naloga družinskega mediatorja je varovati koristi otroka in pomagati udeležencem v sporu pri ponovnem vzpostavljanju komunikacije med sprtima stranema ter jih spodbujati k sklenitvi sporazumnega dogovora, ki bo v korist vseh. Pomembno je, da starša svoje zamere in jezo preusmerita v iskanje rešitev za naprej in ozavestita, da čeprav sta odpovedala kot partnerja, še vedno ostajata starša svojemu otroku.[M. Skočir]20172018-09-26 11:39:39Diplomsko delo/naloga5216sl