<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://revis.openscience.si/IzpisGradiva.php?id=5298"><dc:title>Dedovanje tujcev - čezmejno dedovanje</dc:title><dc:creator>Kostanjevec Kravanja,	Anja	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Dežman,	Aljoša	(Mentor)
	</dc:creator><dc:description>S prostim pretokom oseb znotraj držav članic Evropske unije se število dedovanj s čezmejnim elementom iz dneva v dan povečuje. Na eni strani lahko govorimo o državi dejanskega prebivališča, na drugi strani o matični državi oziroma državi izvora. Ena izmed posledic migracij znotraj Evropske unije je nedvomno tudi dedovanje, ki pa je bilo zaradi različnih nacionalnih ureditev dednega prava v vsaki državi članici močno oteženo. Na ravni Evropske unije je bilo zato nujno treba sprejeti resolucijo, ki bi tovrstne ovire, če žene v celoti odpravila, pa vsaj močno zmanjšala.Ta resolucija bi bila v pomoč ne samo sodiščem ali drugim pristojnim organom, temveč tudi vsem državljanom Evropske unije. Navedeni razlogi so privedli do sprejetja Uredbe št. 650/2012 Evropskega parlamenta in Sveta o pristojnosti,pravu, ki se uporablja, priznavanju in izvrševanju odločb in sprejemljivosti in izvrševanju javnih listin v dednih zadevah ter uvedbi evropskega potrdila o dedovanju. Na njenem temelju je bila sprejeta še Izvedbena uredba Komisije (EU) št. 1329/2014 z dne 9. decembra 2014.Skupaj tvorita temeljni dokument, zavezujoč v vseh državah članicah razen v Združenem kraljestvu, na Irskem in Danskem, ki je harmoniziral področje dednega prava in z njim povezane postopke ter uvedel evropsko potrdilo o dedovanju.</dc:description><dc:publisher>[A. Kostanjevec Kravanja]</dc:publisher><dc:date>2018</dc:date><dc:date>2018-10-30 12:17:01</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>5298</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
