<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://revis.openscience.si/IzpisGradiva.php?id=5350"><dc:title>Od amaterja do profesionalca</dc:title><dc:creator>Barle,	Anže	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Tomšič,	Matevž	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>elektronski šport</dc:subject><dc:subject>e-Šport</dc:subject><dc:subject>e-Športnik</dc:subject><dc:subject>video igre</dc:subject><dc:subject>računalniške igre</dc:subject><dc:subject>turnirji</dc:subject><dc:subject>profesionalizacija prostega časa</dc:subject><dc:subject>šport</dc:subject><dc:description>Glavni namen diplomske naloge je bilo ugotoviti, kako postati e-Športnik. V teoretičnem delu sem spoznal, kaj je e-Šport, in njegovo zgodovino. Ugotovil sem, kakšne lastnosti potrebuje pravi e-Športnik in spoznal stanje e-Športa v Sloveniji, s kakšnimi težavami se soočajo organizatorji prireditev. V empiričnem delu sem z metodo anketiranja mlade slovenske igračarje vprašal o njihovem strinjanju z različnimi opisi e-Športa, poznavanju slovenskega e-Športa in spremljanja tekmovanj. Zavrnil sem hipotezo H3, ker so rezultati pokazali, da največ anketirancev enako rado tekmuje in spremlja tekmovanja. Z intervjuvanjem slovenskih e-Športnikov pa sem potrdil hipotezo H2. Hipoteza H1 je delno potrjena. Stanje e-Športa v Sloveniji ni zadovoljivo, lahko bi bilo veliko boljše. Slovenskih profesionalnih igralcev video iger je vsako leto več, prav tako je s številom organiziranih e-Športnih tekmovanj. V zadnjem delu naloge sem opisal optimalno pot od amaterskega do profesionalnega e-Športnika. Ta pot ni preprosta, vendar, če počneš nekaj, kar imaš rad, potem je ta pot dosti lažja.</dc:description><dc:publisher>[A. Barle]</dc:publisher><dc:date>2018</dc:date><dc:date>2018-11-30 11:15:42</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>5350</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
