<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://revis.openscience.si/IzpisGradiva.php?id=7576"><dc:title>Rejništvo - primerjava med ZZZDR in Družinskim zakonikom</dc:title><dc:creator>Lebar,	Eva	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Ahlin Doljak,	Sara	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>rejništvo</dc:subject><dc:subject>Družinski zakonik</dc:subject><dc:subject>Zakon o zakonski zvezi in družinskih razmerjih</dc:subject><dc:subject>center za socialno delo</dc:subject><dc:subject>sodišče</dc:subject><dc:description>Rejništvo je ena od oblik, s katerimi se nadomešča starševska skrb. Je posebna oblika varstva otrok, ki jim je potrebna oskrba in vzgoja pri osebah, ki niso njihovi starši. Rejništvo spada v področje družinskega prava in do leta 2017 je področje urejal Zakon o zakonski zvezi in družinskih razmerjih, a ker je bil ta že zastarel, je bil leta 2017 sprejet nov Družinski zakonik, ki se je v polnem obsegu začel uporabljati aprila 2019. Družinski zakonik, na področju rejništva uvaja pomembne spremembe. Največja sprememba, ki je bila uvedena, je bil prenos odločevalske funkcije iz centrov za socialno delo na sodišča. Zato se je v veliki meri tudi spremenila funkcija Centrov za socialno delo. Pomembna novost, ki je bila uvedena z novim zakonikom, je ukinitev možnosti oddaje otroka v rejništvo po starših in tako je ukrep namestitve v rejništvo, možen samo kot ukrep države. Družinski zakonik prav tako uvaja omejitev trajanja ukrepov odvzema otroka na tri leta. Še vedno, kljub novi zakonodaji, na področju družinskega prava in rejništva pa temeljno vodilo ostaja enako % korist otroka ter ureditev razmer v biološki družini.</dc:description><dc:publisher>[E. Lebar]</dc:publisher><dc:date>2020</dc:date><dc:date>2021-03-09 12:34:24</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>7576</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
