<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://revis.openscience.si/IzpisGradiva.php?id=7902"><dc:title>Slovenci in kolektivne identitete</dc:title><dc:creator>Pugelj,	Irena	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Tomšič,	Matevž	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>kolektivne identitete</dc:subject><dc:subject>nacionalna identiteta</dc:subject><dc:subject>evropska identiteta</dc:subject><dc:subject>Slovenci</dc:subject><dc:subject>medčasovna primerjava</dc:subject><dc:description>V nalogi se osredotočamo na proces oblikovanja nacionalne identitete Slovencev in 
pripadnosti ''slovenstvu'' skozi različna obdobja v narodovi zgodovini. Izhajamo iz 
predpostavke, da je pripadnost posameznika ''njegovi'' nacionalni identiteti skozi čas različno 
močno izražena in da na to vplivajo najrazličnejši dejavniki, med katerimi so zagotovo tudi 
posameznikovo zadovoljstvo z razmerami v skupnosti ali družbi, ki ji pripada. V prvem delu 
naloge razložimo pojme, ki jih povezujemo z nacionalno identiteto, ki v sodobni družbi 
predstavlja eno najtrdnejših kolektivnih identifikacij. Proces oblikovanja slovenske narodne 
zavesti razložimo skozi zgodovino slovenskega naroda, ki je po stoletjih ''zorenja'' v različnih 
državnih tvorbah s plebiscitno voljo postal nacija, narod s svojo državo. V raziskavi o 
dojemanju kolektivnih identitet med Slovenci ugotavljamo, kako so se skozi čas spreminjala 
stališča Slovencev v odnosu do kolektivnih identitet. Pri tem se metodološko opiramo na 
longitudialno strategijo raziskovanja. Merimo trende in stališča oziroma odnose do 
opazovanih pojavov v populaciji in zanje poiščemo vzročne razlage.</dc:description><dc:publisher>[I. Pugelj]</dc:publisher><dc:date>2014</dc:date><dc:date>2021-07-26 13:58:46</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>7902</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
