<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://revis.openscience.si/IzpisGradiva.php?id=7952"><dc:title>Vpliv spletnih socialnih omrežij na samopodobo mladih</dc:title><dc:creator>Peršič,	Tjaša	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Podgornik,	Nevenka	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>spletna socialna omrežja</dc:subject><dc:subject>Facebook</dc:subject><dc:subject>Net generacija</dc:subject><dc:subject>samopodoba</dc:subject><dc:subject>narcizem</dc:subject><dc:subject>magistrske naloge</dc:subject><dc:description>Področje raziskovanja, ki se ga v magistrski nalogi lotevamo, so spletna socialna omrežja, pri 
katerih nas je zanimal njihov vpliv na samopodobo mladih ter možnost razvijanja 
narcisističnega vedenja pri t. i. Net generaciji. Za izbrano temo smo se odločili, ker menimo, 
da si to področje zasluži dodatna raziskovanja, saj danes, v vse bolj virtualnem svetu, igrajo 
spletna socialna omrežja pomembno vlogo pri oblikovanju in vzdrževanju posameznikove 
samopodobe, zlasti pri mladih, ki so jih popolnoma »osvojila«.
Naloga je sestavljena iz dveh delov. Prvi del je namenjen teoretičnim izhodiščem, kjer so 
predstavljeni ključni pojmi, s katerimi smo nalogo teoretično podprli. Na začetku smo 
predstavili spletna socialna omrežja, kjer smo večji poudarek namenili najbolj priljubljenemu 
spletnemu socialnemu omrežju Facebook, nadaljujemo s predstavitvijo samopodobe, na 
koncu pa se lotevamo še pojma narcisizma. Vse pojme smo definirali s pomočjo različnih 
avtorjev, ki se ukvarjajo s to tematiko, pri tem pa smo bili kar se da objektivni. Za boljše 
razumevanje smo vključili še nekatere opravljene raziskave na to temo, s čimer smo nalogo 
dodatno obogatili. 
V empiričnem delu naloge so predstavljeni rezultati in ključne ugotovitve opravljene 
kvantitativne in kvalitativne raziskave. Ugotovili smo, da kljub temu da na naš izbrani vzorec 
spletna socialna omrežja ne pomagajo pri vzdrževanju posameznikove pozitivne samopodobe, 
lahko vseeno govorimo o nekem vplivu, ki jih ta imajo na posameznike in na njihovo 
osebnost. Ali vplivajo na njihovo samopodobo pozitivno ali negativno, je odvisno od vsakega 
posameznika in od njegove uporabe. Kar se tiče razvijanja narcisističnega vedenja na spletnih 
socialnih omrežjih, rezultati potrjujejo, da zlasti pretirana uporaba spletnih socialnih omrežij 
lahko pri posamezniku vodi do bolj narcisističnega vedenja, kar je v skladu s prebrano 
literaturo.</dc:description><dc:publisher>[T. Peršič]</dc:publisher><dc:date>2015</dc:date><dc:date>2021-07-27 13:12:11</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>7952</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
