<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://revis.openscience.si/IzpisGradiva.php?id=8009"><dc:title>Razlogi za starševstvo in pomen otrok v različnih kulturnih kontekstih</dc:title><dc:creator>Černigoj,	Adela	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Krivec,	Jana	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>pomen otrok</dc:subject><dc:subject>medkulturna psihologija</dc:subject><dc:subject>makrosistemi</dc:subject><dc:subject>psihološki pomen</dc:subject><dc:subject>medkulturne primerjave</dc:subject><dc:subject>diplomske naloge</dc:subject><dc:description>Razlogi za starševstvo oziroma pomen, ki ga pripisujemo otrokom, nam razkrivajo, kje in 
kakšno je mesto otroka v družini ter družbi. Teoretični okvir za raziskovanje pomena otrok, ki 
sta ga zasnovala Hoffman in Hoffman (1973), predpostavlja, da pomen, ki ga pripisujemo 
otrokom, variira glede na obstoječo družbo. To pomeni, da se motivacija za starševstvo 
razlikuje v različnih kulturah ter se spreminja z zgodovinskimi trendi in je zato predmet 
medkulturne psihologije. Pomene, ki jih pripisujemo otrokom, najpogosteje razdelimo v tri 
skupine, in sicer: psihološki, socialni in ekonomski pomen. Psihološki pomen otrok se nanaša 
na čustva, ki jih starši doživljajo ob otroku kot so zadovoljstvo, ponos, veselje in ljubezen. Pri 
socialnemu pomenu otrok gre predvsem za občutja družbenega odobravanja ter splošne 
sprejetosti v širši družbi, ki so jih starši deležni zaradi dejstva, da imajo otroke. Ekonomski 
pomen otrok pa se nanaša na materialni prispevek otroka k družini, bodisi v obliki pomoči pri 
raznih opravilih, bodisi v obliki finančne podpore svojim staršem v starostnem obdobju. 
Omenjene skupine pomenov otrok so odvisne od številnih dejavnikov makrosistema, kot so
kultura, družbene norme in vrednote, zgodovina naroda, kolektivistična oziroma 
individualistična usmerjenost kulture in drugo. 
Rezultati na slovenskem vzorcu so pokazali, da matere otrokom pripisujejo visok psihološki 
pomen, medtem ko sta socialni in ekonomski pomen nizka, pri čemer je najnižje vrednoten 
ekonomski pomen otrok. Med anketiranimi materami pa so se glede na njihovo starost in 
socialnodemografski položaj pokazale določene razlike v vrednotenju otrok.</dc:description><dc:publisher>[A. Černigoj]</dc:publisher><dc:date>2016</dc:date><dc:date>2021-07-28 10:41:21</dc:date><dc:type>Diplomsko delo</dc:type><dc:identifier>8009</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
