<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://revis.openscience.si/IzpisGradiva.php?id=8040"><dc:title>Vpliv socialnega kapitala na regionalno inovacijsko zmogljivost</dc:title><dc:creator>Gojkovič,	Maja	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Adam,	Frane	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>socialni kapital</dc:subject><dc:subject>inovacije</dc:subject><dc:subject>regije</dc:subject><dc:subject>inovacijske zmogljivosti</dc:subject><dc:subject>inovacijsko okolje</dc:subject><dc:subject>razvojni modeli</dc:subject><dc:subject>disertacije</dc:subject><dc:description>Sodobne študije, ki proučujejo razvojno, pa tudi ekonomsko učinkovitost različnih 
sistemov in okolij, kot so regije, ob diskusiji, kaj določa razvojno uspešnost, razvijajo tudi 
smernice za podporna okolja ter metodologije za identifikacijo in spodbujanje človeškega 
kapitala, intelektualnega kapitala, socialnega kapitala in drugih dejavnikov. Socialni 
kapital je pri tem velikokrat obravnavan samostojno ter predstavlja posebno obliko 
družbene moči znotraj proučevanja sociokulturnih dejavnikov razvojne uspešnosti in 
dejavnikov spodbujanja konkurenčnosti.
Pričujoča doktorska disertacija pojem socialnega kapitala postavlja v okvir regionalne 
inovacijske zmogljivosti, pri tem ugotavlja umeščenost, vrednost in pomen socialnega 
kapitala za doseganje inovativnega preboja na eni strani ter na drugi strani ponuja 
strukturirano obravnavo elementov in komponent pojma inovacijske zmogljivosti v 
regionalnem kontekstu. 
Identifikacija pojmov s statistično zadostno, preverljivo determinanto socialnega kapitala 
in determinanto inovacijske zmogljivosti z razvojem novih metodologij oziroma
reinterpretacijo obstoječih, je ključni in najbolj kompleksni del naloge. Ob ugotovitvi 
smiselnosti povezovanja in vzročno-posledične korelacije določilnic obeh pojmov je 
mogoče tudi ugotavljanje pogojenosti inovacijske zmogljivosti s koncentracijo socialnega 
kapitala v izbrani regiji. Tako doktorska disertacija preizkusi pozitivni in negativni vpliv
povezovalne, premostitvene in združevalne oblike socialnega kapitala na segmente 
inovacijske zmogljivosti, kot so prenos in dostopnost tihega znanja, povezovanje 
gospodarstva z akademsko sfero, pretok in ustvarjanje delovnih mest ter absorpcijsko 
zmogljivost in odprtost relevantnih deležnikov, kar sicer velja za kreativna, učeča se 
okolja. 
Skozi temeljit teoretični premislek ter kombinacijo kvantitativne in kvalitativne analize na 
nacionalni ravni in ravni slovenskih kohezijskih regij smo v pričujoči doktorski disertaciji 
podali argumente o nedvomni povezanosti ravni socialnega kapitala z inovacijsko 
zmogljivostjo nekega območja. 
Doktorska disertacija ob povezovanju pojmov socialnega kapitala in regionalne 
inovacijske zmogljivosti ponuja tudi kritični premislek o celovitem modelu in indikatorjih 
razvojne uspešnosti ter ponudi tudi smernice za aplikativni razvojni model kot skupek 
dolgoročno usmerjenih in ustrezno raziskovalno-analitično podprtih nacionalnih strategij, 
iz njih izhajajočega interdisciplinarnega, medresorskega oblikovanja mrežnih organizacij 
in povezav, pri čemer se dotakne tudi vprašanja nujnosti in pomembnosti obstoja 
podpornih institucij. Inovativni preboj je skupek več dejavnikov, katerih optimalnega 
prepletanja in delovanja zagotovo ne moremo doseči zgolj s strukturiranjem formalnih 
upravljavskih in administrativnih okvirjev, niti ne zgolj z osredotočenostjo na socialni 
kapital – ta mora nastajati, se krepiti in uporabljati ob drugih pogojih in dejavnikih.</dc:description><dc:publisher>[M. Gojkovič]</dc:publisher><dc:date>2016</dc:date><dc:date>2021-07-28 14:39:48</dc:date><dc:type>Doktorsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>8040</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
