Relevantnost dvofaktorske motivacijske teorije pri generaciji X in YRejec, Vesna (Avtor) Damij, Nadja (Mentor) motivacijamotivacijske teorijeHerzberggeneracijske razlikegeneracija Xgeneracija Ydoktorska disertacijaDoktorska disertacija spada v širše sociološko polje, saj govori o kompleksni problematiki relevantnosti Herzbergove dvofaktorske motivacijske teorije, pri čemer se v ospredje postavlja raziskovalni interes generacijske stratifikacije specifične generacije v današnjem slovenskem sociološko-kulturološkem kontekstu. Glede na vsakdanjo percepcijo življenja, torej glede na vrednote, narodnostno poreklo, življenjske izkušnje, poklicno usmerjenost in demografske značilnosti okolja, iz katerega prihajamo, imamo ljudje lahko zelo različne interpretacije stvarnosti. V pričujoči disertaciji se fokusiramo na generacijsko, torej starostno stratifikacijo pripadnikov generacije X in Y v povezavi z motivacijskim okvirom, znotraj katerega pripadniki obeh generacij delujejo. Dileme, s katerimi smo se v pričujoči doktorski disertaciji ukvarjali, se nanašajo na vprašanja, ali za motivacijo predstavnikov generacije Y res veljajo drugačni pristopi kot doslej? So jim v primerjavi s predstavniki generacije X za notranji delovni zagon res pomembnejši drugi motivacijski dejavniki? Zanimalo nas je torej, ali med obema generacijama res obstajajo takšne razlike, da bi lahko upravičeno govorili o generacijski raznolikosti. Za osnovni raziskovalni okvir nam je služila Herzbergova dvofaktorska motivacijska teorija, ki smo jo z obsežnim teoretičnim študijem razširili na dodatne dejavnike, ki jih Herzberg v svoje preučevanje ni vključil, so pa zadnje študije mladih generacij pokazale, da so mladim pomembni. V okviru Herzbergove teorije nas je zanimalo tudi, ali je teorija dovolj robustna, da se je obdržala skozi čas, in ali je njena aplikacija za slovenski prostor sploh relevantna. Končni cilj disertacije pa je bila formulacija motivacijskega modela za povprečnega predstavnika generacije X in povprečnega predstavnika generacije Y. Predstavnike obeh generacij smo najprej preučili skozi obsežen znanstveni in literarni korpus, nato pa preučevali s kvalitativnimi in kvantitativnimi metodami, s katerimi smo odgovarjali na v uvodu postavljena raziskovalna vprašanja in hipoteze. Tako kvalitativna kot tudi kvantitativna analiza sta pokazali, da se dejavniki, ki jim predstavniki ene in druge generacije pripisujejo ključen pomen, med seboj razlikujejo. Nadalje smo ugotovili, da prav tako obstaja razlika, katerim izmed teh dejavnikom pripadniki generacije X in Y pripisujejo vlogo motivatorja in katerim vlogo higienika. Iz vsega zgoraj naštetega smo torej sklenili, da obstaja dovolj očitna empirična evidenca, da lahko legitimno in z vso relevantnostjo govorimo o generacijski raznolikosti tudi v današnjem slovenskem sociološko-kulturološkem okolju. Kot eden izmed raziskovalnih ciljev je bilo tudi vprašanje, ali je Herzbergova teorija dovolj robustna, da se je obdržala več kot pol stoletja. Ugotovili smo, da sicer osnovni skelet teorije še stoji, vendar so družbene spremembe vplivale na spremenjeno konotacijo dejavnikov – iz higienikov v motivatorje in vice versa. Pojem generacijske raznolikosti in z njo povezane motivacije je v slovenskem prostoru še precej neraziskana tema in s pričujočo doktorsko disertacijo smo želeli ravno na tem področju dodati svoj znanstveni prispevek k teoriji motivacije.[V. Rejec]20122021-07-28 15:09:09Doktorsko delo/naloga8048sl