<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://revis.openscience.si/IzpisGradiva.php?id=8092"><dc:title>Delo varuha človekovih pravic Republike Slovenije</dc:title><dc:creator>Kavčič,	Mirjana	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Podgornik,	Nevenka	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>človekove pravice</dc:subject><dc:subject>ustava</dc:subject><dc:subject>javne institucije</dc:subject><dc:subject>varuh človekovih pravic</dc:subject><dc:subject>diplomske naloge</dc:subject><dc:description>Problematika kršenja človekovih pravic nas spremlja že skozi zgodovino. Poleg pravic pa 
imajo ljudje tudi dolžnosti, ki jih morajo izpolnjevati, da bi bili upravičeni do pravic. 
Velikokrat so nam pravice kršene – predstavitev institucije, kot je Varuh človekovih 
pravic, je smiselno obravnavati v obliki diplomskega dela, saj nas poznavanje različnih 
prijemov ščiti, ko ostanemo nemočni in velikokrat brez potrebnega osnovnega znanja kako 
pristopiti pred državo ali sodstvo. Letno poročilo Varuha poroča o velikem številu kršitev 
na različnih področjih, kjer se srečuje z obupanimi ljudmi, ki trdijo, da državni organ krši 
njihove človekove pravice in temeljne svoboščine. Kljub varovalnim mehanizmom za 
zmanjšanje kršitev in ozaveščanje o pravicah in dolžnostih statistika kaže o določenem 
številu upravičenih pobud državljanov. Prvi sklop predstavlja teoretični del, ki sem ga 
razčlenila na šest poglavij. Prvo je splošni opis pravic in svoboščin človekova in 
državljana. Sledi poglavje, ki opisuje razvoj varuha človekovih pravic skozi zgodovino, v 
tretjem poglavju sledi postavitev človekove pravice v slovenski ustavni sistem. Četrto
poglavje predstavlja institucijo varuha človekovih pravic Republike Slovenije. Peto 
poglavje je namenjeno delu varuha in področja katera pokriva. Šesto poglavje pa ponazarja 
kakšen je postopek izpolnjevanja obrazca za oddajo pobude Varuhu. Drugi sklop je 
namenjen empiričnemu delu, kjer s kvantitativno metodo že obstoječe reprezentativne 
ankete odgovorim na zastavljene hipoteze. Na koncu sledi razprava, kjer sem predstavila 
ugotovitve na podlagi javnomnenjske raziskave in podala kritično mišljenje. </dc:description><dc:publisher>[M. Kavčič]</dc:publisher><dc:date>2015</dc:date><dc:date>2021-07-29 10:44:36</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>8092</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
