<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://revis.openscience.si/IzpisGradiva.php?id=8100"><dc:title>Odnos Slovencev do pripadnikov nekdanje Jugoslavije</dc:title><dc:creator>Salihović,	Sandina	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Macur,	Mirna	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>Slovenija</dc:subject><dc:subject>Jugoslavija</dc:subject><dc:subject>Slovenci</dc:subject><dc:subject>odnos</dc:subject><dc:subject>tujci</dc:subject><dc:subject>zaupanje</dc:subject><dc:subject>narod</dc:subject><dc:subject>Hrvati</dc:subject><dc:subject>Srbi</dc:subject><dc:subject>Makedonci</dc:subject><dc:subject>Bošnjaki</dc:subject><dc:description>V Sloveniji živi veliko število priseljencev iz nekdanje države Jugoslavije. Eden izmed 
glavnih razlogov za selitev je bil predvsem ekonomski, saj vsi »bežimo« tja, kjer so pogoji 
ugodni. Zato nas je zanimalo, kako so to priseljevanje sprejeli Slovenci in kakšen je bil njihov 
odnos do samih pripadnikov nekdanje Jugoslavije.
V diplomski nalogi smo raziskovali odnos Slovencev do pripadnikov nekdanjih držav 
Jugoslavije. Odnos do tujcev predstavlja širše raziskovalno področje, medtem ko je tema 
seminarske naloge Odnos Slovencev do pripadnikov nekdanje Jugoslavije, torej odnos do 
Srbov, Hrvatov, Makedoncev in Bošnjakov. Empirični del naloge je razdeljen na dva dela, na 
kvantitativni in kvalitativni del. S pomočjo kvantitativnega dela smo raziskovali, ali se kažejo 
razlike v stopnji zaupanja narodom bivše Jugoslavije glede na starost in stopnjo izobrazbe 
anketirancev. Prišli smo do zaključka, da razlike obstajajo. Z uporabo kvalitativne analize 
oziroma intervjujev pa smo pridobili poglobljen pogled na tematiko s pomočjo petih 
intervjuvancev – priseljencev iz nekdanje Jugoslavije, ki živijo na območju goriške regije.
Zanimalo nas je, kateri so po mnenju naših respondentov glavni dejavniki, ki vplivajo na 
odnos Slovencev do pripadnikov narodov bivše Jugoslavije. Ugotovili smo, da naj bi na 
odnos vplival tako status posameznika v družbi kot tudi sama narodna pripadnost 
posameznika.</dc:description><dc:publisher>[S. Salihović]</dc:publisher><dc:date>2012</dc:date><dc:date>2021-07-29 11:09:38</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>8100</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
