<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://revis.openscience.si/IzpisGradiva.php?id=8134"><dc:title>Socialna aktivacija in njena umestitev v zaposlitveno politiko Slovenije</dc:title><dc:creator>Kovač Cvetko,	Edina	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Podgornik,	Nevenka	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>socialna aktivacija</dc:subject><dc:subject>socialna vključenost</dc:subject><dc:subject>zaposlovanje</dc:subject><dc:subject>udeleženci</dc:subject><dc:subject>pričakovanja</dc:subject><dc:subject>magistrske naloge</dc:subject><dc:description>V magistrskem delu obravnavamo pilotni projekt Socialne aktivacije. Osnovni namen sistema 
socialne aktivacije je zmanjševanje tveganja revščine z večjo socialno vključenostjo. Gre za 
celovit pristop obravnave in reševanja problematike dolgotrajno brezposelnih oseb in 
dolgotrajnih prejemnikov denarne socialne pomoči, ki imajo večkrat zapletene zdravstvene in 
socialne težave, so ranljivi, socialno izključeni, nemotivirani za spremembe ter posledično 
velikokrat težje zaposljivi. V prvem delu magistrske naloge predstavljamo zgodovinski pregled
skrbi za ranljive skupine ter natančno predstavljamo sam projekt Socialne aktivacije. 
V drugem, empiričnem delu, predstavljamo stanje socialne aktivacije, kot ga vidijo 
intervjuvanci. Za dosego zastavljenih ciljev empiričnega dela uporabljamo kvalitativno 
metodologijo v obliki poglobljenih intervjujev udeležencev in izvajalcev projekta. Izbrali smo 
globinski pol strukturirani intervju, ki omogoča tudi dodatna podvprašanja, s katerim osebo 
usmerjamo k zastavljeni temi. 
Magistrska naloga zajema raziskavo dveh skupin intervjuvancev. V prvi skupini raziskujemo
intervjuje respondentov, ki so bili izbrani na razpisu kot izvajalci programa socialne aktivacije 
v različnih regijah po Sloveniji, so tisti, ki z udeleženci preživijo največ časa in od katerih se 
zahteva, da v točno določenem časovnem okvirju pokažejo merljive rezultate. Pri raziskavi te 
skupine ugotavljamo njihove izkušnje, največje izzive, prednosti in slabosti socialne aktivacije. 
Neprecenljivi so nam tudi njihovi predlogi za dopolnitev, izboljšavo in umestitev socialne 
aktivacije v zaposlitveno politiko Slovenije. 
V drugi skupini raziskujemo intervjuje respondentov, ki so bili vključeni v projekt Socialne 
aktivacije − v vmesni program, in sicer smo izbrali le tiste udeležence, ki so uspešno zaključili 
program in se med programom ali takoj po njegovem zaključku zaposlili. Zanimajo nas njihova 
začetna pričakovanja, pridobitve v programu, odnos do denarne socialne podpore, kaj je bilo 
tisto, kar je v njih vzbudilo željo po spremembah in tem da se zaposlijo, kaj bi spremenili v SA 
ter kateri instituciji bi zaupali vodenje SA v prihodnje. 
S pomočjo raziskave v zaključku naloge podajamo predloge vsem deležnikom in oblikovalcem 
socialne aktivacije, za njeno izboljšavo ter umestitev v že obstoječi sistem in prakso slovenske 
aktivne politike zaposlovanja. </dc:description><dc:publisher>[E. Kovač Cvetko]</dc:publisher><dc:date>2020</dc:date><dc:date>2021-08-13 10:45:12</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>8134</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
