<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://revis.openscience.si/IzpisGradiva.php?id=8141"><dc:title>Prometna kultura in varnejši vozniki</dc:title><dc:creator>Ribič,	Olga	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Prijon,	Lea	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>vozniki</dc:subject><dc:subject>sposobnosti</dc:subject><dc:subject>čustva</dc:subject><dc:subject>osebnost</dc:subject><dc:subject>prometno-varnostna kultura</dc:subject><dc:subject>prometna varnost</dc:subject><dc:subject>šola vožnje</dc:subject><dc:subject>magistrske naloge</dc:subject><dc:description>Šola vožnje v učnih procesih že oblikovano osebo usposobi za voznika začetnika, ki se 
pogosto ne zaveda posledic neupoštevanja predpisov in nepravilne vožnje, saj z njimi ni bila
dovolj nazorno seznanjena. Ko pride do nesreče, se pogosto sprašujemo, ali so šole vožnje 
naredile dovolj, da bodo prihodnji vozniki upoštevali predpise in navodila inštruktorjev, 
predavateljev tudi po opravljenem vozniškem izpitu. Torej, ali je šola vožnje kandidata 
pravilno usmerjala. Da bi lahko dobili uspešne voznike, je treba oblikovati primerno
prometno-varnostno kulturo v družbi. Kljub temu da se ljudje med seboj razlikujemo, je 
temelj družb, ki imajo nizko stopnjo umrljivosti zaradi prometnih nesreč, izoblikovana 
prometno-varnostna kultura. 
V nalogi smo analizirali možnosti za izboljšanje učinkovitosti učnih procesov v šolah vožnje, 
predvsem z vidika privzgojenih osebnostnih lastnosti, ki bi bile temelj varnih in kulturnih 
voznikov. Ugotoviti smo želeli s katerimi metodami in postopki bi lahko šole vožnje uspešno 
vplivale na zavedanje prihodnjih voznikov o pomenu ustrezne varnostne kulture v prometu. 
Cilj je ugotoviti ali imajo mladi vozniki sploh razvite osebnostne lastnosti, ki jim omogočajo 
varno vožnjo ter ali bi lahko s primerno vzgojo v šolah vožnje povečali slovensko prometno-varnostno kulturo nevarnih voznikov.
Pri tem smo si pomagali s kombinacijo deskriptivnega in analitičnega pristopa. V analitičnem 
delu naloge smo tako s pomočjo spletne ankete med slovenskim prebivalstvom analizirali 
mnenje anketirancev o stanju prometne kulture pri nas in o možnostih izboljšav. Prav tako 
smo predstavili nekatere primere dobre prakse iz tujine. Na osnovi opravljenega dela 
ugotavljamo, da bi lahko s primerno vzgojo in izobraževanjem prihodnjih voznikov 
prometno-varnostno kulturo v Sloveniji izboljšali. V nalogi smo skozi odgovore na 
raziskovalna vprašanja dokazali, da je to mogoče.
</dc:description><dc:publisher>[O. Ribič]</dc:publisher><dc:date>2021</dc:date><dc:date>2021-08-13 10:57:09</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>8141</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
