<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://revis.openscience.si/IzpisGradiva.php?id=8144"><dc:title>Razumevanje medijske pismenosti med "senior generacijo" v Sloveniji</dc:title><dc:creator>Fortuna,	Silvija	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Rek,	Mateja	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>medijska pismenost</dc:subject><dc:subject>senior generacija</dc:subject><dc:subject>pametna tehnologija</dc:subject><dc:subject>digitalni razkorak</dc:subject><dc:subject>starejši prebivalci</dc:subject><dc:subject>Slovenija</dc:subject><dc:subject>magistrske naloge</dc:subject><dc:description>Magistrska naloga zajema področje medijske pismenosti med starejšo generacijo. V 
teoretičnem delu, kot izhodiščnem, smo predstavili globalizacijo in medijsko pismenost, in 
sicer v povezavi s prebivalstvom Slovenije, zlasti s starostniki. Osredotočili smo se na »senior« 
generacijo v Sloveniji, torej vse tiste, ki so že dopolnili 65 let starosti. Tekom magistrske naloge 
smo ugotavljali, kako se ta generacija spopada z izzivi današnjega časa, to je z vse večjo 
zasičenostjo sodobnih tehnologij v prostoru, katere nas spremljajo na vsakem koraku. 
Raziskovali smo uporabo sodobne tehnologije, kot so mobilni pametni telefoni, računalniki …
Analizirali smo tudi nekaj ključnih dejavnikov, ki vplivajo na (ne)uporabo sodobnih orodij pri 
seniorjih, kot so njihova starost in finančne zmožnosti njihovih prihodkov (pokojnin). Tako 
smo v nalogi prvotno opredelili nekaj pojmov, kot so »senior generacija« in pametna 
tehnologija. Pri slednjem smo se opirali na strokovna čtiva in vire, ki se dotikajo navedene 
tematike. V nadaljevanju smo analizirali vzroke za neuporabo interneta, računalnika in telefona 
pri starostnikih ter ugotavljali pozitivne in negativne lastnosti sodobne tehnologije (tudi v času 
epidemije Covid 19). 
V empiričnem delu magistrske naloge pa smo predstavili rezultate, katere smo pridobili s 
pomočjo uporabe kvalitativne metode raziskovanja. Opravili smo dvajset intervjujev, kateri so 
bili izvedeni naključno. Zanimalo nas je, kateri so vzroki za digitalni razkorak pri starostnikih 
in kaj za njih predstavlja digitalni izziv in kako se z njim soočajo. Povzetek naših ugotovitev 
smo predstavili v samem zaključku naloge, pri čemer smo zabeležili tudi nekaj osebnih 
pogledov na predstavljeno tematiko in na omenjeno področje našega raziskovanja. Na koncu 
smo še podali predlog rešitev.
</dc:description><dc:publisher>[S. Fortuna]</dc:publisher><dc:date>2020</dc:date><dc:date>2021-08-13 11:01:14</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>8144</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>