<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://revis.openscience.si/IzpisGradiva.php?id=9940"><dc:title>SIMPTOMI DEPRESIJE, TVEGANI VZORCI PITJA IN ZADOVOLJSTVO Z ŽIVLJENJEM MED GIBALNO AKTIVNIMI IN NEAKTIVNIMI DIJAKI</dc:title><dc:creator>Kulot,	Mateja	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Stepišnik Perdih,	Tjaša	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>dijaki</dc:subject><dc:subject>zdravstvena šola</dc:subject><dc:subject>športna aktivnost</dc:subject><dc:subject>depresija</dc:subject><dc:subject>alkohol</dc:subject><dc:subject>zadovoljstvo z življenjem</dc:subject><dc:description>Mladostništvo je zaradi hitrih sprememb na vseh treh omenjenih razsežnostih in drugih sprememb že samo po sebi zahtevno in stresno obdobje. Poleg tega se mladostniki vsak dan srečujejo z različnimi stresorji, težavami in stiskami, ki pogosto izvirajo iz vse večjih lastnih pričakovanj pa tudi iz pričakovanj njihovih staršev in neposredne okolice. V ključnem razvojnem obdobju adolescence se vse pogosteje pojavljajo simptomi depresije in tudi tvegani vzorci pitja alkohola. Športna in telesna aktivnost lahko ščiti pred pojavom težav v duševnem zdravju in pripomore k višjemu zadovoljstvu z življenjem. Namen raziskave je bil ugotoviti, v kakšni meri so prisotni depresivna simptomatika, tvegani in škodljivi vzorci pitja alkohola ter zadovoljstvo z življenjem med gibalno aktivnimi in gibalno neaktivnimi dijaki srednje zdravstvene šole. V raziskavi so sodelovali dijaki, stari od 15 do 19 let (M = 17,03, SD = 1,38), obeh spolov (M = 57, Ž = 63). Gibalno aktivnih je bilo 83, neaktivnih 37. Za namene raziskave smo uporabili teste CES-D, AUDIT in SWLS. 
Ugotovili smo, da dijaki navajajo nizke povprečne vrednosti na CES-D (10,56), AUDIT (2,50) in visoke povprečne vrednosti SWLS (24,39). Med spoloma ni statistično značilnih razlik v CES-D, AUDIT in SWLS. Gibalno aktivni dijaki navajajo statistično značilno višje povprečne vrednoti na AUDIT in SWLS. 
Sklenemo lahko, da dijaki srednje zdravstvene šole poročajo o relativno nizki depresivni simptomatiki, nizkih tveganih vzorcih pitja alkohola ter dobrem zadovoljstvu z življenjem. Značilno bolj so zadovoljni z življenjem gibalno aktivni dijaki, res pa je tudi, da le-ti izkazujejo značilno bolj tvegane vzorce pitja alkohola. Nedvomno bi bilo v prihodnjih raziskavah pomembno pogledati strukturo osebnosti dijakov srednje zdravstvene šole in predvsem prisotnost volje do smisla.</dc:description><dc:date>2023</dc:date><dc:date>2023-09-23 19:25:11</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>9940</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
