Izobraževanje na daljavo v času epidemije covid-19 v SlovenijiLetić, Robert (Avtor) Mulec, Breda (Mentor) izobraževanjeučenjeizobraževanje na daljavoepidemija covid19šolaravnateljiV slovenskem šolskem sistemu prevladuje oblika klasičnega izobraževanja, kjer pouk poteka fizično v šoli ob prisotnosti učitelja in učenca. Pred epidemijo covid-19 je v Sloveniji prevladovala klasična oblika izobraževanja v šoli, saj izobraževanje na daljavo ni bilo širše znano vzgojno izobraževalnim zavodom. Vendar pa je s prihodom epidemije in začasnim zaprtjem šol izobraževanje na daljavo postalo edini način izvajanja pouka. Za namen preučevanja, kako so se vzgojno-izobraževalni zavodi spopadali z izvajanjem izobraževanja na daljavo med obdobjem popolnega zaprtja šolskih zavodov, smo v drugem delu magistrske naloge izvedli raziskavo, v sklopu katere smo si zastavili tri raziskovalna vprašanja. Namen magistrskega raziskovalnega dela je ugotoviti, kako so izobraževanje na daljavo zaznavali ravnatelji izbranih srednjih šol v Sloveniji ter kako so usmerjali in organizirali delo v kolektivu v času popolnega zaprtja šol. V magistrskem delu smo uporabili različne metode raziskovanja, pri čemer izpostavljamo sociološko empirično metodo, v sklopu katere smo se poslužili kvalitativne metode raziskovanja. Raziskavo smo izvedli s pomočjo strukturiranega intervjuja z naključno izbranimi ravnatelji srednjih šol iz posamezne statistične regije. Ugotovili smo, da večina ravnateljev meni, da niso imeli dovolj strokovne podpore za izvajanje pouka na daljavo v času epidemije covid-19. Hkrati so bili vsi ravnatelji enotni, da je prehod na izobraževanje na daljavo prinesel številne težave, s katerimi so se šole morale spopasti. Kot najpogostejše težave, ki so jih ravnatelji izpostavili, so bile: računalniška oprema in internetna povezava, praktično izobraževanje ter prepozna navodila pristojnih inštitucij. Izobraževanje na daljavo je v času epidemije covid-19 postala ključna oblika izobraževanja, za katero menimo, da se bo v prihodnosti verjetno še naprej razvijala. Raziskava, ki smo jo izvedli, je poudarila izzive in pomanjkljivosti, s katerimi so se vzgojno-izobraževalni zavodi soočali. Pridobljeni rezultati lahko služijo kot pomembna podlaga stroki pri nadaljnjem raziskovanju in krepitvi digitalnih kompetenc. S tem bodo vzgojno-izobraževalni zavodi bolje pripravljeni na morebitne prihodnje krize, ki zahtevajo izobraževanje na daljavo.[R. Letić]20232023-10-09 13:03:06Magistrsko delo/naloga10006UDK: 37(043.2)COBISS_ID: 167431171sl