<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Potreba po psihosocialni obravnavi atletov v pionirskih in mladinskih kategorijah</dc:title><dc:creator>Fratina Žagar,	Tina	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Stepišnik Perdih,	Tjaša	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Karajić,	Emil	(Komentor)
	</dc:creator><dc:subject>celostna obravnava</dc:subject><dc:subject>psihološko priprava</dc:subject><dc:subject>psihosocialna obravnava</dc:subject><dc:subject>pionirske in mladinske kategorije</dc:subject><dc:subject>razvoja posameznika</dc:subject><dc:subject>interdisciplinarna obravnava</dc:subject><dc:subject>športnik</dc:subject><dc:subject>pomembnost športa</dc:subject><dc:subject>osebnostna rast</dc:subject><dc:subject>čustva</dc:subject><dc:subject>dvojna kariera</dc:subject><dc:subject>tekmovalni režim</dc:subject><dc:subject>duševna stisk</dc:subject><dc:description>V mnogih raziskavah se izpostavlja pomembnost celostne obravnave športnikov, saj je le-ta izredno kompleksna. Priprava športnika zajema fizično, tehnično in nazadnje tudi psihološko pripravo. Potrebo po psihosocialni obravnavi športnika v pionirskih in mladinskih kategorijah smo želeli v tej magistrski nalogi prepoznati kot ključni element razvoja posameznika, in sicer ne le kot športnika, ki potrebuje interdisciplinarno obravnavo, temveč kot osebo, ki se razvija in osebnostno raste. V teoretičnem delu naloge smo s pomočjo strokovne literature, člankov, publikacij in drugih virov opisali pomembnost športa za otroke – mladostnike. Čustva smo opredelili glede na njihov vpliv. Dotaknili smo se psihološkega razvoja otrok in zahtev športa ter odkrivali značilnosti dvojne kariere med mladimi športniki. V osrednjem delu smo spoznavali tekmovalni režim v Sloveniji in Italiji ter pomen vseh akterjev na športnikovi poti. V zadnjem delu pa smo se dotaknili športnikove kognicije, kjer smo predstavili trenutno situacijo psihosocialne pomoči mladim športnikom v Sloveniji. 

V empiričnem delu naloge smo predstavili rezultate kvantitativne raziskave. Opravili smo jo na vzorcu 115 mladih športnikov, starih 12-19 let, ki so izpolnili anketni vprašalnik, usmerjen v prepoznavanje športnikovega zavedanja negativnih čustev ter prepoznavanje potreb po psihosocialni obravnavi. V tem delu smo predstavili tudi rezultate kvalitativne raziskave, ki smo jo opravili na vzorcu sedmih pionirskih športnikov s pomočjo izvajanja petih individualnih srečanj. Na podlagi individualnih srečanj so športniki podali svoj pogled na to izkušnjo.

Rezultati, ki smo jih pridobili z raziskavo, v veliki meri potrjujejo potrebo po psihosocialni obravnavi športnikov kot preventiva pred nastankom duševnih stisk.</dc:description><dc:date>2023</dc:date><dc:date>2024-02-01 09:08:56</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>10299</dc:identifier><dc:identifier>VisID: 25851</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
