<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Izboljšanje zaščite žvižgačev z Zakonom o zaščiti prijaviteljev</dc:title><dc:creator>Muratović,	Edwina	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Ahlin Doljak,	Sara	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>žvižgaštvo</dc:subject><dc:subject>žvižgač</dc:subject><dc:subject>Zakon o zaščiti prijaviteljev</dc:subject><dc:subject>korupcija</dc:subject><dc:subject>prepoved povračilnih ukrepov</dc:subject><dc:subject>zaupnik</dc:subject><dc:subject>notranja prijava</dc:subject><dc:subject>zunanja prijava</dc:subject><dc:subject>javno razkritje</dc:subject><dc:description>Razprava o žvižgaštvu je vse bolj pereča ne le v neskončnem boju proti korupciji, pač pa tudi na področju akterjev, ki se običajno v prvi vrsti ne ukvarjajo z zagotavljanjem zaščite potencialnim žvižgačem. Aktualnost samega področja predstavlja zavedanje, da je korupcija rak demokratične in ustavnopravne države. V Sloveniji so bili posamezniki, ki prijavijo nezakonita ravnanja, posebej zaščiteni le s posamičnimi predpisi, saj je bila zakonodaja razdrobljena. Z novo sprejetim Zakonom o zaščiti prijaviteljev (ZZPri) se v Republiki Sloveniji celostno uredi področje žvižgaštva in prenesejo določbe Direktiva (EU) 2019/1937 o zaščiti oseb, ki prijavijo kršitve prava EU v slovenski pravni red. Sistematična urejenost materije s specialnim zakonom, kot je ZZPri, nedvomno nudi zavedanje o obstoju zaščite in notranjo homogenost ureditve. V magistrskem delu bomo obravnavali trenutno stanje položaja zaščite žvižgačev v družbi in ga primerjali s preteklo zakonodajno ureditvijo. Delo analizira sodne primere na temo zaščite žvižgačev s pomočjo nacionalne in tuje sodne prakse. Z namenom zagotovitve uporabnosti magistrskega dela v praksi je nazadnje s pomočjo preučitve strokovne literature, določb ZZPri in primerov najboljših praks pripravljen osnutek notranjega akta za zavezance v zasebnem sektorju. Magistrsko delo izpostavlja primere dobrih praks držav članic EU, ki so do sedaj implementirale določbe Direktive EU o zaščiti žvižgačev. Posebnost magistrskega dela je uporaba vseh ugotovitev in raziskovanj na primeru študije primera v določeni organizaciji, česar rezultat je oblikovanje predlogov, ki bodo referenčna točka pri morebitni vpeljavi izboljšav v konkretni organizaciji. S pomočjo raziskovanja bomo razjasnili meglo nad vprašanjem, ali zaščita žvižgačev, čeprav je večina držav sprejela zakonodajo s področja zaščite žvižgačev, ostaja ponekod odprto vprašanje, in urejena le na papirju, kot se glasi slovenski frazem »papir vse prenese«.</dc:description><dc:publisher>[E. Muratović]</dc:publisher><dc:date>2024</dc:date><dc:date>2024-02-19 11:32:38</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>10330</dc:identifier><dc:identifier>UDK: 347(043.2)</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 185849347</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
