<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Učinki ukrepov na področju minimalne plače v DSO Novo mesto in vpliv plačne politike v času epidemije na dohodke zaposlenih</dc:title><dc:creator>Bukovec,	Polona	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Grivec,	Malči	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>računovodske informacije</dc:subject><dc:subject>stroški dela</dc:subject><dc:subject>plača</dc:subject><dc:subject>minimalna plača</dc:subject><dc:subject>epidemija covida-19</dc:subject><dc:description>Svet je poln informacij, ki jih potrebujemo, da presodimo, katera odločitev bo imela za nas najboljši izid. To pomeni, da ima informacija svojo vrednost. Zelo podobno je tudi v poslovni sferi. Podjetja za uspešno poslovanje potrebujejo neračunovodske in računovodske informacije. Gre za informacije o preteklih in prihodnjih procesih in stanjih, ki izhajajo iz računovodstva. Ker pa podjetja za svoje delovanje potrebujejo usposobljeno osebje, so za uspešno kadrovsko upravljanje ključnega pomena računovodske informacije, ki so v največji meri povezane s stroški dela. Ob tem pa so računovodske informacije neločljivo povezane z davčno zakonodajo. 

Namen magistrskega dela je bil proučiti, kako stroški dela v proučevani organizaciji vplivajo na celotne odhodke, kakšno povprečno bruto plačilo v primerjavi s povprečjem v RS prejemajo zaposleni v Domu starejših občanov Novo mesto in kakšne spremembe plačne politike povzroča dvig minimalne plače. Ugotovili smo, da je plačni sistem z delnimi posegi v plače le na določenih področjih še poglobil anomalije med različnimi poklicnimi skupinami. Tudi minimalna plača ne dosega svojega namena, saj se z njenim dvigom povečuje število zaposlenih, ki ravni minimalne plače ne dosegajo več. Na drugi strani pa se z enostranskim posegom v plačni sistem podira razmerje do visokokvalificiranih zaposlenih. Z vidika davčne zakonodaje smo dodatno ugotovili, da je implementacija ukrepov v času epidemije covida-19 vplivala na ekonomski status zaposlenih v dejavnosti zdravstva in socialnega varstva v javni mreži pozitivno, saj so prejeli bistveno višje neto koristi kot zaposleni v drugih dejavnostih javnega sektorja. Vsekakor pa je nujna reforma plačnega sistema v javnem sektorju zaradi pravičnejših in motivacijskih plač.</dc:description><dc:date>2024</dc:date><dc:date>2024-04-21 19:25:07</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>10481</dc:identifier><dc:identifier>VisID: 11224</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 193686531</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
